Umetna stena daje svoje grife na voljo …

… vsakomur, ki se prikaže v OŠ Pirniče ob torkih od 20. do 23 ure.
Kdor bo visel* v strehi 3 ure brez obešanja na kline in sestopanja na tla, naj se oglasi pri načelniku, da mu plača pir in kupi nov pulover z XXXL rokavi.

http://www.vertikala.com/umetna-stena/

*ps.: grifi so oprani, zato se ne zgovarjat na …

Vabilo na potopisno predavanje – Kuba

Pred nami je prvo v seriji potopisnih predavanj na našmu ferajnu v novi sezoni.  Sicer ni neposredno povezano z alpinizmom je pa zelo zanimivo. Gregor Trampuš nam bo predstavil svoje potovanje po Kubi. Vabljeni v četrtek 12.10.2017 ob 20.30 v klubske prostore AK Vertikala. Povabilo posredujte tudi prijateljem, znancem, ki jih to utegne zanimati. Vabljeni prav vsi.

Kuba_093

Od Dovškega križa do Kukove špice

V petek po službi sva Mihcem oddrvela v vrata in se zakadila proti Bivaku II. Po mrzli in vetrovni noči sva se zbudila v čudovito jutro in se podala proti Dovškem križu. Po osvojenem vrhu sva v lažjem plezanju in čudovitem ambientu nadaljevala turo po grebenu proti Škrnatarici. Na grebenu je precej pihalo, iz severa, kjer se je globoko pod nama odpiral pogled proti Amfiteatru, so se neumorno valile mase ledenega zraka. Na sedlo proti Kukovi špici sva sestopila po strmem kuloarju, v katerem sva naletela na pomrznjen sneg, ki je zahteval polno zimsko opremo. Za finiš sva odtekla še na vrh Kukove špice in nato v dolino, kjer sva si privoščila zasluženo pivo!

Aja, Miha je poskrbel za izjemne fotografije in to samo zato, da vam ne bi bilo treba hodit v te čudovite konce :)

 

DSC_0125 (Large)

DSC_0143 (Large)

DSC_0167 (Large)

DSC_0226 (Large)

DSC_0225 (Large)

DSC_0214 (Large)

DSC_0245 (Large)

DSC_0121 (Large)

DSC_0249 (Large)

DSC_0111 (Large)

Grossglockner via Studlgrat (VIDEO)

Jaka in Miha sta hotla splezat nekaj resnega, pa jima je Metka prekrižala načrte, ker je hotla zraven. Jaketu ni ostalo drugega kot, da še on vzame svojo boljšo polovico s sabo.

Tako smo v petek iz Ljubljane krenili do 250km oddaljenega Kalsa in koče Neues Lucknerhaus na 1918 metrih, kjer smo parkirali in odšibali proti Studl-Hutte.  Lovili smo večerjo (prihod do osme), ki je bila tradicionalno nepoboljšljiva (beri: eat till you drop). Po nočnih arijah v vseh možnih instancah in zajtrku smo v rahlem sneženju prečili ledenik pod sam greben.

20170930_065842

 

Greben je ponudil res lepe snežne razmere za plezanje. Vreme se je spreminjalo od sneženja do sonca, da bi lahko puhovko spravil pa čez 15 minut spet ven vlekel.

20170930_080933

 

20170930_095116

Po treh urah uživancije na grebenu smo dosegli vrh, ki je sijal v soncu in brezveterju

 

20170930_104750(0)

 

Še sestop mimo Erzherzog-Johann-Hütte na pivo za 4.40€ in študentsko hrano za izbirčne.

Pejte tja gor ker …

20170930_123202

 

Uvodno predavanje alpinistične šole

V četrtek, 5. oktobra ob 20. uri, bomo v klubskih prostorih organizirali uvodno predavanje alpinistične šole AK Vertikala 2017/18. Naši prostori se nahajajo v Tacnu, na Pločanski ulici 8.

Na predavanju bo predstavljen naš klub, njegovo delovanje, program alpinistične šole, nekaj pa bomo rekli tudi na splošno o področjih ter etiki alpinizma.

Na uvodno predavanje vabimo vse zainteresirane, prav tako pa napročamo kandidate, da se čimprej prijavijo v alpinistično šolo, saj je na voljo le še nekaj mest.

Se vidimo v četrtek!

Zasedenost plezališča Turnc (Garderoba)

V četrtek 28.9. pričnemo z aktivnostmi nove sezone Alpinistične šole AK Vertikala. V plezališču Turnc pod Šmarno goro bomo v sektorju Garderoba organizirali spoznavno plezanje za vse udeležence in interesente alpinistične šole. Plezališče bo zasedeno od 16:30 ure dalje.
Vse plezalce in obiskovalce omenjenega plezališča ob tem prosimo za razumevanje.
Hvala in lep pozdrav,
AK Vertikala

Septembrski sneg

V sredo 20. septembra končno prvi dan brez dežja po več dneh. Hkrati je jutro pokazalo bele vrhove gora. Celo Zvoh je bil zasnežen. S kolesom v službo in cel čas obračanje gleve proti goram. Ne moreš nehat gledat.

Na spletu preletim socialne medije in prve objave ljudi že celo iz smučk. Na kosilo gremo navadno okrog 11.00 in čezdalje bolj me je vleklo od bližje it pogledat tja gor. Sredi kosila sem odločen, da je to to kar se tiče službe zame za ta dan :)

Po kosilu šibam domov po opremo in že se peljem proti Valvazorju. Parkiram, se preobujem in šiba protu Stolu. Malce pod Prižnico se sneg začne dejansko pojavljati tudi ob poti.

Prižnica

Prižnica

Z vsakim višinskim metrom je več snega in že pod grebenom ga je bilo nekje 40-50cm.

Še za Božič ni tako lepo

Še za Božič ni tako lepo

V grabnu med Stolom in Prešernovo kočo je pihalo. Nekaj časa šibam po njemu po skalah, ker se zaradi napihanega snega zelo vdira. Veter me je dvakrat celo iz ravnotežja vrgel – rezultat: skrivljena palica.

Nekje na sredini grabna vidim, da po tej poti, predvsem v zgornjem delu ne bo šlo zaradi vetra in napihanega snega zato palice zamenjam za cepin in pičim levo v skalni greben in hitro čez njega in ob njem napredujem direktno do Avstrijskega vrha.

20170920_164721_01

 

 

Vrh je bil razpihan in hkrati zameden. Ali si stal na goli skali ali pa čez pas v snegu. Odvisno kam si stopil. Skupna točka je bil le močen veter.

 

20170920_155935

Sestop proti koči je pokazal, da sem se pravilno odoloči za pot pristopa saj po tej strani bi ga naj…. do konca. Pred kočo srečam še tri mlade Nemke z željo, da bi šle na vrh ampak sem jih kasneje srečal na pol poti do doline, kjer so raje postavile snežaka :)

20170920_161521

Ni od muh tale september. Indijanci napovedujejo, da bo to zimo veliko snega in zgodaj smo začeli.

Živela zima!

 

20170920_170738

Muztagh Ata 2017

Konec letošnjega meseca junija se je naša 9 članska ekipa odpravila proti vzhodu, na odpravo, ki jo je koordiniral izkušeni Iztok Cukjati, med udeleženci sva bila tudi vertikalovca Tomi in jaz. Letalska povezava je res udobna, zvečer startaš z Ljubljane, zjutraj pa si v Biškeku. Čeprav smo prileteli v Kirgizijo je bil naš cilj na Kitaskem, v regiji Sinkiang. Prvih nekaj dni smo tako preživeli na poti. Izmenično z vožnjo v kombiju ali na turi po neimenovanih tritisočakih, po zelenih, s cvetjem prekritimi dolinami. Že samo prečenje mejnega prehoda na prelazu Torugart je izkušnja :) da o številnih vojaško/policijkih kontrolah sploh ne govorimo. Ob prihodu v Ujgursko mesto Kašgar pa doživimo še novi kulturni šok… policija, Kitajci, Ujguri, hrana… meni je bilo všeč :) (več o tem kdaj drugič)

Pa smo že spet na poti, po cesti, ki pelje v Tadžikistan in dlje v Pakistan. Spet policijska kontrola (same dogodivščine :)). Manjši avtobus nas pripelje do avtomobilske baze. Že isti dan opravimo še eno aklimatizacijsko turo na bližnji “kucelj”, tisti domači štiritisočak, ki ga ima vsak za svojo jurto :) Naslednji dan pa se odpravimo proti baznemu taboru. Zaradi slabega vremena našega cilja, Muztagh Ate, nismo še videli. Ledeni Oče Gora je zavit v oblake.

BT je postavljen na plato pod moreno, med dvema ledenikoma na 4.400 mnv. Kot je že zapisal soudeleženec, še dobro, da smo se aklimatizirali v Kirgiziji, kajti preživet 2 tedna na taki višini bi bilo sicer težje. Prva noč v bazi hitro mine, jutro bo sončno in primerno, da se končno soočimo s pobočjem nad nami. Tokrat smo morali napredovati počasi; morena se dviga za dobrih 700 metrov, pot pa se vije čez celo širino ogromnega pobočja. Opremo pustimo tam, kjer bo nastal naš “ABC” na cca 5.100 mnv. Isti dan se vrnemo v BT. Po povratku sva oba z Matejo že kazala znake slabega počutja. Morda zaradi višine, utrujenosti potovanja, ali sva kaj “staknila” na poti… Naslednji dan jih gre na goro le 7. Najprej ABC, potem pa s smučmi ali krpljami na višji T1 (5.550 mnv cca). Verjamem, da so se imeli lepo.

oba

Pride jutro in še v temi se odpravim, tokrat sam, po sledeh sovrstnikov. Dan počitka mi je dobro del, še preden bi postal lačen za kosilo sem na ABC, tu preživim popoldan tako, da talim sneg za vodo. Razen nekaj mimoidočih prevladuje tišina. Proti večeru spet pada zaledeneli dež. Jutro pride počasi, zame je to prva izkušnja na taki višini. Ko posije sonce pa sem že na smučeh. Na poti navzgor srečam celo mojo ekipo, ki se spušča proti BT. Izmenjamo nekaj besed in se pozdarvimo, se vidimo naslednji dan.

Zgornji T1 leži takoj pod seraki, tu je postavljenih dobrih 40 šotorov komercialnih odprav. Danes so vsi prazni. Da mi ne bo dolgčas grem še malo naprej pogledat kakšna je pot. Pridem do začetka ledeniških razpok, dalje ne grem, ker sem sam. Uživam v razgledu in gledam kako se približuje nevihta. Razen hladnega vetra mi ni slabo :) odsmučam do šotora in sem že spet v spalki. Snežilo je celo noč. Zjutraj pa sem bil za zajtrk v BT. Take smuke nisem še doživel. Celo zahodno pobočje je bilo na razpolago le meni. Trda podlaga z dobrimi 15 cm svežega snega :) En sam užitek.

Nekaj dni počitka v BT pa smo spet na poti navzgor. Tokrat je cilj T1. Ne hitimo. Smuči imamo že pripravljene v ABC-ju. Dan je dober. Višje gremo bolj piha. Meni pa se spet pokažejo simptomi neke bolezni. Malo pod T1 sem prisiljen obrniti. Zavedam se, da predstavlja to zame konec preizkusa na gori. Na poti navzdol srečam Tomija, se objameva in pozdraviva, srečno! Nekako pridem v BT, se zbašem v šotor in spalko. Ostalim zaželim vso srečo, mi ne preostane drugega. Bosanska naveza je imela tudi zdravnika, ta mi pomaga z diagnozo okužbe in primernimi tableti proti virusu, ki me je onesposobil…

Z Matejo si delava družbo medtem ko so ostali na gori, res ne bi kartal sam. Višje nad T1 je ekipa vztrajala še za en dan. Ni bilo razmer. Zapadel je novi sneg in so morali obrniti. Na koncu nam je zmanjkalo časa za še en poskus. Kitajska meja ne dopušča odlašanj terminov za prehod :)

IMG_1659

Po dveh tednih smo spet v mestu, med avtomobili, na poti v zeleno Kirgizijo in domov. Še kratek postanek za kavo v Carigradu in smo spet v objemu domačih.

Kdaj gremo spet? :)

Na sončni strani Alp

V petek popoldne sva z Jakatom obiskala enega izmed lepsih in bolj prakticnih grebenov na soncni strani Alp. Zeleniske spice seveda. Ko sva se v hitrem tempu vzpenjala proti Stanicevemu vrhu, sva ze videla da bova imela opravka z gosto meglo, tako za z nozem rezat. Po tem ko sva precila prvih nekaj spic, sva v nekem trenutku izgubila obcutek za orientacijo. “Caki od kod sva ze prisla?” Kmalu za tem se je megla razkadila in presenecena sva se znasla pod jasnim nebom, nad morjem megle. Postalo je prijetno toplo in uzivasko sva poplezala cez Nebeske lojtre do Srebrnega sedla, kjer sva se poslovila od zadnjih zarkov dneva. Potem pa nazaj v mracno dolino… Fajn je blo.

zeleniske

Smer Herle – Vršnik, Ojstrica

meno herletova

Prejšnjo nedeljo smo šli v Logarsko plezat smer v kateri je leta 1941 prvič v slovenskih hribih zapel sveder. Plezali smo Meno, Miha Vidic, Luka Murn, Primož Goršič in jaz. Smer je več kot vredna obiska!

Zvečer so v sosednjem Zmaju zagorele bakle,  pred Kočo na Klemenči jami pa je igrala živa glasba. Skratka bilo je fajn, več pa na Lukovem blogu zluftan.si.

 

 

Vremenska napoved
Zadnji komentarji