DKV v VDV

Z BŠ sva se zapeljala v TNP zlezt DKV v VDV. S smerjo sva opravila BP in sestopila po PP do VD na VP, kjer sva si privoščila 5 DCL. Na poti domov sva zapeljala še na OMV po novih 5 DCL, poslala kolone turistov v 3PM in se odpeljala proti KR.

P.S.: Plezala sva BŠB in JKK (oba AKV). LP!

IMG_20170722_113953_783_resized

IMG_20170722_174213_775_resized

IMG_20170722_172200_069_resized

 

 

Biancograt, Piz Bernina (VIDEO)

Biancograt na Piz Bernini velja za enega lepših grebenov v Alpah in pretekli vikend smo se z Mihatom (Idrija) in Simonom (Ajdovščina) odločili preverit, če je sloves upravičen. Ker smo vsi slabi z dopustom, je bil največji detajl smeri, kako stlačit turo na skoraj 600 km oddaljeni 4-tisočak v dva dneva.

pizBerninaBiancoGrat

Čudovita linija grebena Biancograt

Štartali smo v soboto ob 2h zjutraj in malo pred 10.uro parkirali pod Diavolezza gondolo, kjer smo planirali sestop. Z lokalnim avtobusom smo se odpeljali v Pontresino (1800m) in po dolgi dolini opravili 12km dolg pristop do koče Tschierva (2583m), za kar smo potrebovali dobre 3h. Tam smo spili enega izmed najdražjih piv v zgodovini dragih piv in se odpravili naprej proti vstopu v greben, ki starta na sedlu Fuorcla Prievlusa (3430m). Pod sedlom te že pričaka prvi plezalni del. Včasih se je pristopalo desno po ledeniku, ki pa je zdaj v slabem stanju, zato so nadelali ‘pot’ v steni levo, pri čemer pa žal niso izbirali sredstev in jo kar nekoliko preopremili, tako da je že skoraj podobna ferati. Kakorkoli, na sedlu smo zaključili pristopni marš in si na majhnem prostoru uspeli urediti balkon z razgledom, kjer smo prespali (no, ja..) mrzlo noč.

bernina2

Mrzla in dolga noč na čudovitem mestu

S plezanjem smo pričeli, ko se je dvignilo sonce, z njim pa je prišel tudi zelo močen mrzel veter, v katerem je bilo gibanje po grebenu nekoliko oteženo. Večji del dneva nas je tudi pošteno zeblo v prste. Smer sprva pelje po skalnatem vznožju grebena, ki ponuja res lepo poplezavanje v granitu, ki ga lahko primerjamo z nam bolj znanim Studlgratom. Po skalnatem odseku nas je strm leden jezik pripeljal na dolg snežni del po katerem je greben dobil ime. Ta del je res kot iz risanke – če Stvarnik obstaja, potem je zagotovo hribovc! Na koncu snežnega grebena te čaka še zadnjih 200m poplezavanja v skali. Vmes je prištimano tudi nekaj sidrišč za spuste s številnih stolpov, ki jih obplezaš ali pa zajahaš kar naravnost.

bernina1

Selfi na vrhu

Na vrh smo prišli malo pred deseto, naredili par slikic in se začeli spuščati na drugo stran po lažjem in krajšem Spallagratu, kjer smo naredili dva spusta, a smo bili hitro v območju koče Marco e Rosa pod grebenom. To pa je šele začetek zelo dolgega sestopa, ki te najprej prisili dobrih 200 višincev navzgor nad številne serake pod Bellavisto. Na vrsti je bilo prečenje grebena Fortezza, kjer smo opravili 2 spusta, ostalo smo preplezali. Sledilo je iskanje prehoda do ledenika in kasneje preko njega. Grande finale zelo dolgega sestopa nas je čakalo prav na koncu v obliki dobrih 300 višincev do žičnice Diavolezza, s katero smo se spustili nazaj do avta. V Slovenijo smo prišli v noči na ponedeljek in bogatejši za kratko, a intenzivno avanturo, še ujeli nekaj kratkih ur spanja pred šihtom.

Filmček je zložil Mihec!

 

Ladja pač ne gre po suhem

Z Majo sva smelejše načrte opustila ob pregledu količine padavin v petek in vremenski napovedi. Sva pa sva bila odločena, da greva nekaj splezat v Steno. Ker še nihče od naju ni plezal velike klasike kot je Skalaška z Ladjo, sva se hitro zedinila kaj bova plezala.

20170715_083429

V Vratih naju je pričakala truma ljudi željnih hribov. Nikogar več pa ni bilo, ko sva se iz poti proti Luknji odcepila pod Steno. Do prvega cuga IV+ sem poznal smer, ker smo tukaj že bili z Marjanom in Jakom. Tudi naprej nisva imela orientacijskih težav, saj sta skica in vris jasna. V dobrih dveh urah sva bila na Skalaškem turncu. Malo sva se edino zamudila med Skalaških in Gorenjskim turncom, ker sva za slednjega mislila, da bi moral že biti. Smer poteka skozi lepe in jasne prehode, plezanje je uživaško in ne pretežko, skala odlična.  Tu se je že začelo oblačiti, veter pa je poskrbel, da je na mrzli skali parkrat zanohtalo. V raztežaju pod Ladjo pa so začele padati debele kaplje dežja, ki sem jim je točno na sidrišču pod detajlom smeri pridružila še sodra. Ker ni bilo blizu primernega zavetja, sva se odločila, da plezava dalje. Maja je bila na vrsti za detajl, ki ga je suvereno splezala. Na vrhu sva bila kljub vsemu v sedmih urah.

20170715_105042(0)

20170715_105027

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sestop čez Plemenice sva si podaljšala z rednim martinčkanjem na toplem soncu, ki sva ga v steni tako pogrešala.

 

Od doma v Vratih je čudovit razgled na smer, ki sva jo plezala in fino se spomnit detajlov smeri, ko jo imaš celo pred seboj. Smer, ki se jo definitivno splača it.

20170715_113002

Ojstrica – Smer Iva Reye (Zmaj)

 

V četrtek smo z Ado Prezelj in Janezom Kekcom plezali v Ojstrici. Vreme je bilo pestro. Sonce, rosenje, megla, dež in na koncu spet sonce. Ključni del smeri sta dva izpostavljena raztežaja takoj nad mestom kjer se Zmaj odcepi od Ogrin-Omersa. V prvem so še kar dobri prijemi, v drugem že malo manj, skala pa kompaktna kot v plezališču – zelo lepo! Težji deli so dobro nabiti, v lažjih pa pridejo prav frendi in kakšen klin. V sosednji Nejčevi smeri smo imeli priložnost opazovali izjemnega Luko Lindiča s soplezalcem. Ko sta poskakovala čez strehe in previse, se nam potem naša smer niti ni več zdela tako zelo strma.

Prvi od dveh ta težkih

Prvi raztežaj nad razcepom

Drugi od dveh ta težkih

Drugi raztežaj nad razcepom

Megla

Proti vrhu

Spet sonce

Spet sonce

 

 

Nič nismo reveži

V nedeljo sva z Nejcem v Veliki Mojstrovki plezala smer, za katero Mihelič pravi, da v njej res nisi revež. Lahko pritrdiva. Vreme je bilo krasno, v steni pa prijetna senca. Steber revežev se začne z lepim kaminom, ki mu sledi 150m lažjega terena, po tem se šele začne prava plezarija. Z grede na gredo plezaš čez plošče, štanti so udobni, v smeri pa številni klini. Idilo so kvarile le občasne kanonade iz sosednje smeri. Večkrat se je zgodilo, da je smer potekala precej drugače, kot sem si predstavljala po skici, vendar so prehodi logični, ko malo pogledaš naokrog. Najlepši del smeri je dobro nabita zajeda z oceno V-. Sledi še nekaj cugov lepe lažje plezarije. Potem te na sestopu skuri, kot na žaru pozabljene bučke. Danes imam že rjave dokolenke, ki bodo krasno pasale k novi mornarski oblekici in poletnim čeveljcem.

20170709_121614

 

Ampak to sploh ni tako hudo, kot gledati turiste, ki ne znajo niti hodit navzdol in se po riti drajsajo že po ploščah z Male Mojstrovke, ožgani do onemoglost, navzdol premikajoči se s hitrostjo 10 m na uro. Pa to sploh še ni bil prvi šok. Ob treh popoldan, v poletni vročini proti vrhu skupina turistov. Seveda brez ruzakov, zakaj neki bi si sabo nesel vodo?! Pogled z Vratc proti Vršiču je bil beden. Za neko skalo levo, tam kjer je teren najbolj zdrajsan in zoprn, je na skali slonelo dekle, ki je ihtelo od strahu, fant pa jo je miril. Čeladi sta viseli na ruzaku. Na desni strani je v čepe sestopala punčka. Ta je imela vsaj čelado na glavi. Malo nižje ista zgodba. Tudi meni je bil sestop z Vratc do melišča zelo zoprn, ker je fino zdrajsano. Ni mi jasno, kako je možno, da je ta pot brez kakršnega koli opozorila odprta za turiste, ki zgleda, da ne znajo presoditi svojih sposobnosti. Na srečo so vsi sestopili živi, ampak tole res ni zdravo.

20170710_124417

V ponedeljek sva z Branko zlezli Igličevo v Mali Rinki, ki je zelo plezana in nabita smer. Seveda, saj je lepa in orientacijsko jasna. Plezali sva tekoče, štante pa iskali v senci. Nekje na polovici so že grozili črni oblaki in sva hiteli proti izstopu, vendar so se kasneje razkadili, da sva na vrhu uživali v lepem razgledu.

Pejte plezat ;)

 

 

Centralna v Rjavini

V soboto smo z Menotom in Samotom lezli Centralno v Rjavini. Ideja je bila moja, saj sem si zaželel malo daljše smeri, zaradi česar sem bil med turo deležen nekaj mrkih pogledov s strani soplezalcev v smislu “Jaka, kam si nas to spet zvlekel?” Če se bom želel odkupit, bom moral naslednjič verjetno predlagat kakšno preverjeno “lepotičko”, čeprav bi se, če sem povsem iskren, sam še enkrat odločil isto.

rjavina (1)

V detajlu

V spodnji polovici sem s stolpa prehitro vžgal prečko v levo, tako da smo naslednjih nekaj cugov lezli malo po svoje in se smeri spet priključili pred petico v kaminu. Naprej je šlo hitro in tekoče. No, vsaj do konca skice. Glede na to, da nas je vmes opralo, smo se po koncu strme stene odločili za izstop po gredah, ki jih kar ni in ni bilo konca… Za prečenje stene smo, ob parih izletih v prazno, potrebovali približno toliko kot za samo smer in izstopili šele proti večeru. Ta del smo plezali nenavezani, kar na nekaj mestih morda niti ni bila najboljša ideja, sploh glede na slabo kvaliteto skale.

Smer sicer ponuja zanimiv in divji prehod čez veliko steno. Veliko je prečk, dobre skale pa ni ravno za izvoz. Tudi v strmejših delih in detajlu smeri, so grifi precej mobilni, tako da je potrebna precejšnja mera pazljivosti in potrpežljivosti.

rjavina (2)

Prva v seriji prečk

Vseeno super tura, ki mi je pustila ravno dovolj moči, da sem naslednje jutro ženi lahko sledil na Kriške pode. Aja, a poznate tisto o Majinem štrudlju? Če niste probali njenih orehovih štrukljev, niste nikoli zares živeli… :D

Raz Velikega grebena

Torek. 15:45, za mano je naporen dan na šihtu. Švic teče v potokih, v avtu 40 stopinj. Stojim v koloni nekje med Vodicami in Kamnikom ter preklinjam razkopano cesto skupaj z delavci ob njej. Jebemti, cel dan sem hitel, da sem končal z delom, zdaj pa tole. Kar nekaj bo dostopa, potem tista dolga prečka in 500m smeri, ki je ne poznam …  Gledam na uro… Pa jebemumast, obrn to lopato, al se pa umakni, da grem lahko mimo!!! Nad Kamniškimi črn oblak… Super… Še to.

Misli se zbistrijo, ko V koncu stopim iz avta. Zagrizem v strmino pod Gamsovim skretom in z vsakim višinskim metrom pritisk popušča. Pod Koglom zavijem desno čez strme trave in prečim pod Veliki greben. Izpostavljena prečka na koncu ponudi tečen, zelo izpostavljen in krušljiv prestop pod nekimi previsi. Zavijem desno za rob in po lepih platah dosežem greben. Naslednjih 100m se prebijam čez kosmato skrotje in borbam z borovci. Ko poplezavam, se na desni strani globoko pod mano odpira pogled na pot čez Žmavčarje. Greben se postavi pokonci, skala je vse boljša, borovci so za mano. Na strmejših in izpostavljenih delih tu in tam presenečen naletim na stare zajle. Ne zaupam jim in plezam ob njih. Če bi bil malo manj len, bi iz nahrbtnika potegnil pas in se za vsak slučaj vpel, ampak zdaj so že mimo. Tale greben moramo iti pozimi, verjetno je še precej lepši oblečen v sneg. Pred mano se odprejo čudoviti stolpi Velikega grebena, zadnjih 150m smeri, na desni strani pa zagledam nov bivak pod Skuto. Povzpnem se še na zadnji stolp in sestopim proti bivaku. Pogledam na uro, 2h30 od avta.

greben

Zadnjih 150m grebena na levi, na desni podi in bivak pod Skuto.

Torek. 20:45, za mano je lep vzpon, 500m smeri, skupno 1200 višincev. Od švica je na koži ostala le posušena sol, sled dolgega dne. V avtu prijetnih 22 stopinj. Spomnim se delavcev med Vodicami in Kamnikom. So še tam, naslonjeni na lopato? Jebeno življenje … Pivo s petrola je malo bolj grenko kot ponavadi. Zaslužili bi si ga bolj kot jaz. Pogledam nazaj proti Kamniškim. Vse je jasno in mirno… Točno tako kot mora biti…

 

Smer Debelakove

Z Menotom sva sla vceraj Smer Debelakove v Veliki Mojstrovki.

Uro in pol dostopa dostopa hitro mine. Pod steno srecava Jakata in Nejca, ki se odpravljata v bliznjo Kaminsko smer. Kmalu padejo prve kaplje, ki naju potem spremljajo dobersen del smeri. Po petih urah sva na vrhu, “lahko bi bla pa tud prej, ce se ne bi tok ubirala”, pravi Meno.

Na koncu se strinjava, da je smer zelo lepa in z izjemo dveh vmesnih sprehodov kar konstantna. Trojke so strme, najtezji del pa je IV+, kjer sem se moral, vsaj jaz, kar malo napet. Z orientacijo nisva imela tezav. Frendi pridejo prav, klinov pa nisva zabijala, ker jih je v smeri ze dovolj.

Na vrhu izza skale spet pokukata Nejc in Jaka. Skupaj sestopimo in zakljucimo – kot se spodobi – v Dovjem pri Jakobu Aljazu.

Prvi cug

Prvi cug

Prečka

Prečka

Ta težek cug

Ta težek cug

Zadnji cug

Zadnji cug (po Miheliču poln dolomitskih prijemov – no ja..)

IMG_20170702_161537

Gremo domov

 

 

Beri dalje »

Za dežjem posije sonce

Zgodnje nedeljsko jutro, temperatura proti Vršiču vztrajno pada, z Jakatom pa planirava splezat Kaminsko smer v Veliki Mojstrovki. Gre za manj plezano 500 metersko smer, ki poteka po očitni liniji skozi ogromen kamin.

20170702_104913

Že sam dostop je resen in razmeroma dolg, glede na to, da greš plezat nad Vršič. Sam vstop v smer sva malo falila, vendar naju je Meno, ki je šel z Blažem plezat smer Debelakove pravilno usmeril.

20170702_121126

Vstopni cug ponudi lepo plezarijo po zajedici. Sledi par raztežajev lažjega sveta, kjer je malo več šodra in tudi oprimki so po večini bolj mobilne narave. Zgornji del pa je čudovito plezanje po kompaktni skali, ravno prav težko in raztežaji dolgi cel štrik. Smer je bolj skromno opremljena, tudi s štanti. Čeprav v opisu piše, da se ne da uporabljati frendov, so nama prišli kar zelo prav. Zadnji štirje cugi potekajo po kaminu, ki ga vidiš že od daleč. Na tem mestu je seveda pričelo rahlo deževati z občasnim povečenjem frekvence padanja kaplj. Skozi je dobra skala, z nekaj rahlo previsnimi deli, parkrat je potrebno stopini na trenje, kar je bil še poseben izziv ob curljanju vode. Skozi se da dajat dobro varovanje, prav pridejo predvsem veliki frendi 1,2,3,4. Bolj kot sva bila pri vrhu, bolj je bilo vreme neprijazno do naju. Z od mraza otrdelimi prsti sva še jedva iskala primerne grifke. Na vrh smo obe Vertikalski navezi izstopili hkrati. Skupaj smo sestopili in se odpeljali v toplo dolino na kaj hladnega.

20170702_12381720170702_124351

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lepa smer, ki ima vse kar rabiš za dober dan v hribih. Jo priporočava.

20170702_122054

 

Igličeva v Mali Rinki

Kaj vse beseda prečka ne naredi človeku. Jaketa si kar predstavljam kako na drugi strani FB messengerja skoči po koncu in predlaga Direktno v Štajerski Rinki.

Ampak napovedane popoldanske nevihte in dejstvo, da kot tečajnik nekako šestice še niso “na vrsti” to misel opustiva.

20170630_082439

 

20170630_090506

 

V sosednji Mali Rinki je Igličeva kot že večkrat povedano lepotica med peticami in zgodnji štart (ter seveda bližnjica iz Kamnika čez Vransko in Mozirje) nama omogočita uživaško plezarijo visoko nad Okrešljem

Sicer sem bolj začetnik ampak tale smer je trenutno pri meni na prvem mestu glede lepe plezarije. Videti je krušljivo ampak lepo drži. Skoraj nič ni letelo v dolino :)

Na vrhu prestrašiva še zajca in preko Žleba odsurfava na Okrešelj na štrudl.

Dežja pa ni bilo.

Gregor20170630_120918

Vremenska napoved
Zadnji komentarji