Tržaška

Včeraj smo Jaka, Tomaž in jaz šli plezat Tržasko smer v Triglavski steni. Vreme je zjutraj bilo sončno in po dobri uri dostopa smo bili pod smerjo. Na srečo pod smerjo ni bilo snega, tako da smo lahko hitro začeli s plezanjem, naprej pa je plezal Jaka. Skala je večinoma dobra, le ponekod krušljiva. Smer gre čez razne previse, zajede, plate in kamine, tako da je plezanje zelo raznoliko in zanimivo. Zadnje tri raztežaje nas je vreme začelo opozarjati naj pohitimo, saj je na vsake pol ure malo škropilo, vendar ne dovolj da bi otežilo plezanje.

Po okoli 7ih urah smo bili na vrhu, nekoliko utrujeni, vendar bogatejši za en komplet, nekaj jebic in jebovadič. Varovali smo se še čez izstopne police, kar je vzelo še dodatno uro in pol. Sestopili pa smo po Bambergovi poti. Na luknji je začelo deževati, tako da nas je še malo opralo, smo pa zato bili nagrajeni z mavrico. Zame je bila to zagotovo ena izmed najboljših smeri 🙂

Tamaž je rekel naj se še napišem, da sem prvič malical šele v šestem raztežaju, kar je res svojevrsten dosežek.

Pride tako leto…

Malo dežja, malo snega, malo megle, malo vetra … in že smo sredi poletja s precej slabim izkupičkom preplezanih smeri. Kljub vremenskim tegobam in odpovedanim turam, vseeno malo brcamo. Po vikendu na Okrešlju in dveh vmesnih izletih v Paklenico, sva z Menotom obudila staro (ne zamešati z ostarelo!) navezo in med tednom zlezla Šentansko smer v Begunjščici (V+/IV, 150m) ter Vidovo v J steni NŠG (VI+/IV-V, 130m). Slednjo krasi izjemno lep in dobro varovan prvi cug v super skali. Priporočava!

V soboto sva ob relativno slabi napovedi zlezla še Juševo smer (VI/IV-V, 180m) s kompaktnimi in dokaj poceni šesticami ter vršiško klasiko Kamenkov kamin (VI-/IV-V, 150m). S plezanjem sva nadaljevala še v nedeljo, ko so se nama pridružili Blaž, Matevž in Eva. Po Petrol kavici, ki smo jo spili s Tončkom in Milanom (plezala sta v Brani), smo se odpravili proti mokri in megleni JV steni Planjave, kjer smo vstopili v Sobotno smer (V+/IV, 210m), v srednjem delu splezali najtežji cug smeri Sonček (VI+), izstopili pa po smeri Humar-Škarja. Na tem mestu bi pohvalil pripravnika Blaža, ki se ni izkazal zgolj s suverenim plezanjem, ampak tudi z jeklenimi živci, ko je poslušal nerganje in pripombe dveh starih.. khmmm, izkušenih… prdcev iz prvega odstavka.

V nadaljevanju še nekaj slikic, ki naj vam polepšajo čakanje na ponovno vremensko okno, ki ga po možnosti dočakamo še pred avgustom.

Jaka v lepi plati Juševe smeri

Meno prehiteva dež v prvem cugu Vidove (Bombonček! Mislim cug … ne Meno)

Meno v Juševi

 

Blaž v prvem cugu Sobotne

 

Meno v Šentanski smeri

Dolomiti- Moiazza / abzajl na lopato na velikem drevesu in Tofana di Rozes

Po napornih sprejemnih izpitih je bil že čas za prepotreben oddih: plezanje v Dolomitiskih Moiazzi in Civetti. Štiridnevno veselje je bilo v smereh Via Decima, Via Solda, Via Supersoro in Pilastro del Comedon. Skala je povsod trdna, smeri čiste, mostičkov veliko, sestopi zanimivi, še najbolj tisti, za katerega google translater iz italjanskega vodnička prevede: abzajlaj na lopato na velikem drevesu. Abzajlali smo potem raje na mostičke, saj niti drevesa, niti lopate nismo našli. (14-17.6)
Naslednji vikend, ker je bil ravno praznično podaljšan, se vaja ponovi. Zaradi slabega vremena sva pol zlezla samo Constantini Ghedina v Tofana di Roses. V steni je skoz nohtalo, večina smeri je lepa, zelo kompaktna, veliko šalc, zgornja tretjina pa ponuja več možnosti poplezavanja do vrha. Tam gori je malo bolj krušljivo, torej bolj po domače. (23.6.2018)
E in M

kompaktno v Via Solda

najde se tudi kaj položnega

v iskanju lopate na drevesu

ruševina

Okrešelj

Pretekli vikend smo zagnani Vertikalci preživeli na Okrešlju.

Z Nejcem sva že v petek splezala Direktno v Štajerski Rinki. Od daleč je smer izgledala zamočena, vendar se curkom lepo izogne povsod, razen v detajlu. Spremljal naju je tudi veter, na vrhu pa še gosta megla, tako da sva zimsko zadelana počasi napredovala. Smer krasita dobra skala in varovanje.

 

Zvečer so se nama pridružili še Jaka, Meno in Tomaž. Naredili smo plane za soboto, potem pa eni utrujeni pocepali v postelje, drugi so se pa malo poveselili.

V soboto so Nejc, Meno in Jaka splezali Debeljakovo varianto Igličeve smeri. Nad lepoto smeri, ki se le v prvih dveh cugih prekriva z originalom, so bili navdušeni. Priporočajo.

S Tomažem sva plezala Direktno v Mali Rinki. V spodnjem delu je skala slabše kvalitete. V Frančkovih trojkah sem kar čukasto gledala in se spraševala, če on to resno. Smer ni opremljena, ocena čisto pregovorno Frančkova, prehodi pa lepi. V zgornjem delu sva zaradi dežja iz smeri izstopila po Vzhodni.

Za vstop v smeri prek snežišča in sestop skozi Turski žleb je nujen vsaj cepin. Sneg je zbit in fino drsi. Zgornjo tretjino žleba  sestopiš po šodru, nato po malem obvozu po snegu vstopiš v robno zev, kjer so skrite zajle. Če najdeš tunelček, baje ni treba nič po snegu.

Zvečer smo bili enotni… jutri pa nekaj lahkega.

Nejc, Meno in Tomaž so v nedeljo spičili Vzhodno v Mali Rinki, jaz pa nisem mogla drugače, kot da nadaljujem svojo serijo Direktnih. Z Jakatom sva zlezla Direktno v Mrzli gori. Še ena Frančkova mojstrovina, ki je pravo nasprotje Direktne v Mali Rinki. Smer je realno ocenjena in dobro opremljena. Štiri cuge vriskaš v dobri skali in čudovitem plezanju, nato pa štantaš kot kralj na prestolu z božanskim razgledom. V dveh abzajlih si na vstopu, 15 min kasneje pa že na pivu.

Kapo dol oskrbnikoma Okrešlja za tako fino vzdušje in pasulj… pardon… Pasulj.

Mi smo se imel super.

Pejte plezat!

Skupna tura: Gran Paradiso

Tura na 4.061 m visoki Gran Paradiso v Savojskih Alpah bo potekala od sobote 21.7. do ponedeljka 23.7.

Gran Paradiso je tehnično nezahteven štiritisočak, ki leži v celoti v Italiji. Do izhodišča je cca 700 km poti, po avtocesti mimo Verone, Bergama, Milana in Aoste. Izhodišče za vzpon je vasica Pont 1.960 m, kjer je veliko parkirišče. Od tam se v približno 2 urah po zložni poti povzpemo do koče Vittorio Emanuele, ki je na višini 2.775 m. V koči bomo prespali, pred tem pa se bomo popoldan povzpeli za aklimatizacijo do višine cca 3.200 m ali 3.300 m.

Naslednjega dne sledi vzpon na vrh. Potrebna je zimska oprema – cepin, dereze, plezalni pas, čelada, 3 vponke z matico, 1 neskončna zanka 120 cm, 3 pomožne vrvice, čelna svetilka, rokavice, gamaše so priporočljive. Z vrha se spustimo mimo koče do vznožja – do parkirišča. Proti domu lahko krenemo zvečer in pridemo v jutranjih urah 21.7. v Ljubljano, sicer pa je 23.7. rezerven dan za primer slabega vremena.

Okvirni stroški so: soudeležba potnih stroškov (bencin in cestnine v obe strani – Monfalcone – Milano – Aosta) in prenočišče v koči, skupaj cca 120 € pri 4 osebah v avtu. Glede prevoza se bomo dogovorili, prav tako glede števila potrebnih vrvi.

Rok za prijave najkasneje do 10.7. pri vodji ture na naslov: cvahte.ales@gmail.com

 

Utrinek pomladanske smuke Gran Paradisa izpred dveh let:

Skupna tura v KSA, nad Kamniško Bistrico

Na skupno turo v KSA, točneje Planjavo in Brano se nas je podalo 12 pogumnih. Jure sicer ni plezal, zato smo se dogovorili za 5 navez in vsaka jo je mahnila v svojo smer.

 

Gregor in Marjan ste se s poti na Kamniško sedlo obrnila na zahod v Grapo med stebroma (V+/IV,III, 300m), nadaljevala po Spodnji steber in preko Šija Brane ter sestopila čez vrh Brane na Kamniško sedlo. Za celotno turo sta porabila cca 4h. Gregor pravi: »Smer ponudi dva lepa kamina in pa detajl čez krušljiv previs, ki pa ponudi dobro možnost namestitve metuljev. vmes pa je precej krušljiv svet.«

Jan in Tonček sta se odločila za Kratkohlačo v Planjavi (V/III-IV, 300 m)

Jan: »Vstop v smer je trenutno nekoliko višji, saj je snežišče še polno.

Skala je zaradi senčne lege in padavin prejšnjih dni bila nekoliko mokra. Prečenje čez travnate predele pa je tudi pomagalo, da sva imela mokre plezalne čevlje.

Na polici sva se premaknila nekoliko višje v desno in morala tako spet prečiti v levo čez lepo nekoliko bolj zračno prečko.

Nadaljevala sva po originalni smeri, kjer je skala dokaj kompaktna in plezanje večinoma zelo prijetno.«

Kristi in Nejc sta plezala smer Čenča (V+/III-IV, 200 m)

Kristi: »Drugače lepa smer, edino na začetku precej krušljiva. V prvem raztežaju nama je na štrik padla kr precej vlka skala in odsekala ene 20m štrika tak da so bli mal krajši raztežaji naprej. V zgornjem delu je pa bla lepa smer.«

Branka in Ana sta plezali smer Sešetra v juzni steni Planjave (V+/IV-V, 350 m)

Branka pravi: Smerca je super, večinoma super skala, na nekaterih mestih malo naloženo, vse skupaj pa se izmenjava z odseki ruševja. Včasih imaš občutek, da bi moral obvladati slack line…

Maja, Ana in Helena pa smo se dogovorile za en fejst ženski trojček. Plezale smo Steber Planjave, Smer X (IV, 170m). Vsem nam je bila smer zelo lepa. Spodaj po začetnem grabnu precej šodrasto, višje na bolj pokončnem delu pa dokaj v redu skala. Kljub vsemu pazljivost ni bila odveč. Splezale smo do vrha smeri, ne pa do vrha Planjave, ker so se že zbirali oblaki. Sestop smo naredile 3x po vrvi in nato po melišču do Pastircev in naprej v dolino. Na koncu smo ugotovile da je bila Smer X prva alpinistična smer tako Maji, kot Ani.

Jutranja Presenečenja

Ko se ti mudi na sestanek čutiš časovni pritisk, zato sva z Gregorjem izbrala hitro dostopen sektor Bornovih tunelov.

Med smermi v tem sektorju izstopata dve neopremljeni zato sva se podala v Presenečenja. Prvi raztežaj je prav dovolj dolg, da splezaš mimo okna v steni. Značilna kompaktna skala in prijazna naklonina stene omogočata suvereno gibanje. Komaj nadaljuješ pa naletiš na “presenečenja”, celoten drugi raztežaj! Tu je nujno potrebna previdnost saj je naložen “kot le malo kje” (cit. GT). Imaš pa res dobro mesto za varno sidrišče. V tretjem raztežaju sta še dva simpatična prehoda vse do izstopa iz smeri.

Sestop čez tunele in spust po melišču sta hitri opciji … da ne zamudiš v službo 🙂

V nedeljo na Brano

Z Antonom sva se dogovoril za nedeljsko plezarijo. Ker se je “zaluštalo” še Milanu, se nas je trojica vertikalovcev podala na Kamniško sedlo. Kot se spodobi smo v nahrbtikih imeli s seboj vso potrebno plezalno opremo, saj je bil naš cilj znan. Za začetek sezone smo izbrali Zgornji steber in čez Šijo dosegli vrh. Ramere so bile popolne za skalni vzpon; skala je kompaktna, sneg pa smo srečali le pri sestopu po markirani poti. Kot na vsaki turi smo tudi tokrat nabrali nekaj novih dogodivščin, ki nam ostanejo za naslednje vzpone.

 

 

 

 

Smer Debelakove v Veliki Mojstrovki

V četrtek je Matjaž na ferajnu spet vabil na plezarijo in ker sem imela čas, sva včeraj krenila proti Vršiču. Na dostopu do stene je bilo še kar nekaj snežišč, tako da nisva ravno zastonj nosila s seboj cepine.

Prav do vstopa v smer v lopi sva prišla po snežišču,

pri krasnem navpičnem izstopu, ko sem pogledala čez rob stene, pa me je osupnil sneženi zid:

Smer je bila v spodnjem delu še kar polna šodra, zgoraj je bila skala kompaktnejša in fajn za plezat.

V smeri je precej klinov, sem jih pa kar nekaj spregledala. Celo dva štanta. Sem pa zato potrenirala zabijanje (in izbijanje ) klinov.

Na sestopu je bilo med Veliko in Malo Mojstrovko še vse pod snegom in so bili cepini spet dobrodošli. Do doline pa spust po melišču – me je Feri prepričal da je bolje (in hitreje) kot po poti.

Vreme je zdržalo, četudi so bile napovedane nevihte.

Potem pa še v Dovju na pijačo k Aljažu, kjer sta se že sončila naša nova kolega Eva in Matevž, ki sta svoj dan uživala v Skuštrani v Rušici.

Pa še Matjažev venček domačih:

Stoji tam zadaj čvrsta smer in stena,

Mojstrovka, pa še Velikega imena,

Debelakova se imenuje po eni fejst ženi,

po njen se zbuja želja pri Heleni in pri meni.

 

Gre načelnik tja gor s tečajnico demonstrirat plezo,

ko pa roka zaradi krčev ne drži to moško pezo.

se obrne ta scenarij, se ne da drugač’ to delat,

mora tečajnica naprej, pa še z užitkom vse napelat.

 

Ta naš ferajn je kot se šika,

te stare plezanje sam še zadaj mika,

se ni za bat za nove člane,

bolj se bojmo da kdo od starih sploh še obstane!

Izpiti na Vertikali

Včeraj smo pod Vršičem na zimskem poligonu izvajali preizkus znanja zimske tehnike za pridobitev naziva starejših pripravnikov. Letošnja generacija šteje 5 kandidatov, ki smo morali prikazati znanje gibanja naveze, lavinske in ledeniške tehnike ter zaustavljanja s cepinom…

Vremenska napoved