‘kam gremo’

Muztagh Ata 2017

Konec letošnjega meseca junija se je naša 9 članska ekipa odpravila proti vzhodu, na odpravo, ki jo je koordiniral izkušeni Iztok Cukjati, med udeleženci sva bila tudi vertikalovca Tomi in jaz. Letalska povezava je res udobna, zvečer startaš z Ljubljane, zjutraj pa si v Biškeku. Čeprav smo prileteli v Kirgizijo je bil naš cilj na Kitaskem, v regiji Sinkiang. Prvih nekaj dni smo tako preživeli na poti. Izmenično z vožnjo v kombiju ali na turi po neimenovanih tritisočakih, po zelenih, s cvetjem prekritimi dolinami. Že samo prečenje mejnega prehoda na prelazu Torugart je izkušnja :) da o številnih vojaško/policijkih kontrolah sploh ne govorimo. Ob prihodu v Ujgursko mesto Kašgar pa doživimo še novi kulturni šok… policija, Kitajci, Ujguri, hrana… meni je bilo všeč :) (več o tem kdaj drugič)

Pa smo že spet na poti, po cesti, ki pelje v Tadžikistan in dlje v Pakistan. Spet policijska kontrola (same dogodivščine :)). Manjši avtobus nas pripelje do avtomobilske baze. Že isti dan opravimo še eno aklimatizacijsko turo na bližnji “kucelj”, tisti domači štiritisočak, ki ga ima vsak za svojo jurto :) Naslednji dan pa se odpravimo proti baznemu taboru. Zaradi slabega vremena našega cilja, Muztagh Ate, nismo še videli. Ledeni Oče Gora je zavit v oblake.

BT je postavljen na plato pod moreno, med dvema ledenikoma na 4.400 mnv. Kot je že zapisal soudeleženec, še dobro, da smo se aklimatizirali v Kirgiziji, kajti preživet 2 tedna na taki višini bi bilo sicer težje. Prva noč v bazi hitro mine, jutro bo sončno in primerno, da se končno soočimo s pobočjem nad nami. Tokrat smo morali napredovati počasi; morena se dviga za dobrih 700 metrov, pot pa se vije čez celo širino ogromnega pobočja. Opremo pustimo tam, kjer bo nastal naš “ABC” na cca 5.100 mnv. Isti dan se vrnemo v BT. Po povratku sva oba z Matejo že kazala znake slabega počutja. Morda zaradi višine, utrujenosti potovanja, ali sva kaj “staknila” na poti… Naslednji dan jih gre na goro le 7. Najprej ABC, potem pa s smučmi ali krpljami na višji T1 (5.550 mnv cca). Verjamem, da so se imeli lepo.

oba

Pride jutro in še v temi se odpravim, tokrat sam, po sledeh sovrstnikov. Dan počitka mi je dobro del, še preden bi postal lačen za kosilo sem na ABC, tu preživim popoldan tako, da talim sneg za vodo. Razen nekaj mimoidočih prevladuje tišina. Proti večeru spet pada zaledeneli dež. Jutro pride počasi, zame je to prva izkušnja na taki višini. Ko posije sonce pa sem že na smučeh. Na poti navzgor srečam celo mojo ekipo, ki se spušča proti BT. Izmenjamo nekaj besed in se pozdarvimo, se vidimo naslednji dan.

Zgornji T1 leži takoj pod seraki, tu je postavljenih dobrih 40 šotorov komercialnih odprav. Danes so vsi prazni. Da mi ne bo dolgčas grem še malo naprej pogledat kakšna je pot. Pridem do začetka ledeniških razpok, dalje ne grem, ker sem sam. Uživam v razgledu in gledam kako se približuje nevihta. Razen hladnega vetra mi ni slabo :) odsmučam do šotora in sem že spet v spalki. Snežilo je celo noč. Zjutraj pa sem bil za zajtrk v BT. Take smuke nisem še doživel. Celo zahodno pobočje je bilo na razpolago le meni. Trda podlaga z dobrimi 15 cm svežega snega :) En sam užitek.

Nekaj dni počitka v BT pa smo spet na poti navzgor. Tokrat je cilj T1. Ne hitimo. Smuči imamo že pripravljene v ABC-ju. Dan je dober. Višje gremo bolj piha. Meni pa se spet pokažejo simptomi neke bolezni. Malo pod T1 sem prisiljen obrniti. Zavedam se, da predstavlja to zame konec preizkusa na gori. Na poti navzdol srečam Tomija, se objameva in pozdraviva, srečno! Nekako pridem v BT, se zbašem v šotor in spalko. Ostalim zaželim vso srečo, mi ne preostane drugega. Bosanska naveza je imela tudi zdravnika, ta mi pomaga z diagnozo okužbe in primernimi tableti proti virusu, ki me je onesposobil…

Z Matejo si delava družbo medtem ko so ostali na gori, res ne bi kartal sam. Višje nad T1 je ekipa vztrajala še za en dan. Ni bilo razmer. Zapadel je novi sneg in so morali obrniti. Na koncu nam je zmanjkalo časa za še en poskus. Kitajska meja ne dopušča odlašanj terminov za prehod :)

IMG_1659

Po dveh tednih smo spet v mestu, med avtomobili, na poti v zeleno Kirgizijo in domov. Še kratek postanek za kavo v Carigradu in smo spet v objemu domačih.

Kdaj gremo spet? :)

Vertikalski plezalni vikend

Poletje gre počasi proti koncu in po večini smo se vrnili iz dopustov. Zdej je pa res skrajni čas, da kaj splezamo.

Zato prav vsi povabljeni na skupni vikend, kjer se bomo lahko podružili, srečali s kom s katerim se že dolgo nismo, na drug konec štrika vzeli koga, ki ga drugače redko.

Nastanjeni bomo v Frischaufovem domu na Okrešlju. Gor se odpravimo v petek 8.9.2017 v popoldanskih/večernih urah, vračamo se v nedeljo 10.9.2017.

Pridruži se, tudi če letos nisi plezal veliko. V stenah okrog bajte se za vsakega kaj najde. Res bi bilo škoda, če te ni zraven.

Prijaviti se je potrebno do ponedeljka 4.9.2017 na email nejc.turnsek1@gmail.com, kamor tudi sporočiš želje glede hrane (spanje+zajtrk, polpenzion).

Se vidimo.

Grossglockner čez Stüdlgrat

“Tam nekje so Julijci. Tam je Triglav.” Vsem nam pa je bilo jasno, da le ugibamo kje v daljvi so naši domači hribi.
Gledali smo čez morje oblakov, ki je v soboto prekrivalo vse doline in vrhove daleč na okrog.

V petek smo se odpravili v Kals in po udobni stezi prispeli na kočo Stüdlhutte. Kjer so očitno navajeni na prihod Slovencev; smo razpoznavni…po čigavi zaslugi pa ne vemo =)
Opremljeni s čelkami smo v jutranji temi krenili na pot, ki se strmo dvigne za dobrih 200 m, preden stopimo na ledenik smo že na višini 3000 m. Vstop v greben Stüdlgrat  je še dobre pol ure stran, čez ledenik Teischnitzkees. Čez sam greben se vije dolga plezalna smer, ki je zaradi velike priljubljenosti dobro opremljena s svedrovci in jeklenicami, tam kjer je potrebno. Ne glede na to če te spremljajo oblaki ali plezaš pod soncem je scenarij prečudovit. Izrazito skalovje omogoča lepo plezarijo, tako za užitek. V dveh navezah smo čez nekaj ur dosegli vrh. Kot naročeno, v soncu. Iz te najvišje točke pogled potuje neprekinjeno. Vse kar je bilo nižje od nas pa je bilo zavito v oblake.

Občutek zmage je že prepojil naše misli, čakal pa nas je še dolg sestop po normalki. Po sončnem grebenu smo lahko proti severo-vzhodu gledali na to, kar ostaja ledenika Pasterze. Ponovno smo se spustili v meglice. Normalna smer je bila nasičena z obiskovalci, ki tako kot mi prej, so strmeli proti vrhu. Prav kmalu pa smo prišli do koče Erzherzog-Johann Hutte. Od tu je spust do ledenika Ködnitzkees hiter. Še sprehod čez sneg in prav kmalu se je okolje spet spremenilo. Mimo potokov in jezer smo prišli na ledeniško moreno, od tu pa spet do koče.

Zanimiv podatek je lahko ta, da imajo v koči Stüdlhutte opremljeno manjšo umetno plezalno stenco. Spet prilika, da si malo raztegnemo mišice pred večerjo.

Dan kasneje nas je čakal še ledeniški tečaj na bližnjem Teischnitzkees…

20161001_071711

20161001_084039

20161001_090307

20161001_102031

20161001_114337

Breithorn s Tamovci

“Jan, zbudi se…poglej ven, Matterhorn!”

V tem se je avtobus pripeljal na parkirišče v Cervinio ko je jutranja zora prebudila gore v jasnem dnevu, brez oblačka na nebu. Težke nahrbtnike smo dvignili na rame in se počasi odpravili skozi vas, ki je še spala. Prav kmalu smo bili na koči “Guide del Cervino” na 3.480 mnv, naša postojanka za naslednje dni.

Prejšnji konec tedna se nas je skupinica Vertikalovcev pridružila Tam-ovcem iz Maribora za ledeniški tečaj in vzpon na Breithorn. Ker so se obetale boljše razmere za soboto smo se odločili, da se bomo odpravili do koče in takoj na bližnji vrh Breithorna.

Pot se najprej vije čez urejena smučišča na Švicarski strani. Iz Plateau Rosa’ na Klein Matterhorn je za dobrih 40 minut hoje. Šele tu, na 3.888 m, smo se navezali in podali čez ledenik.

Odlične razmere v toplem soncu in dobro zalitimi ledeniškimi razpokami so omogočile prijeten in varen dostop do vznožja gore. Celo pot smo si želeli smuči, da bi nam šlo hitreje in z užitkom, vendar hoja je vseeno potekala gladko, ko smo stali v koloni te velike skupine. Vertikalovo navezo je vodil naš klubski inštruktor Marjan Kozole, ki z nasmeškom in resnim pristopom, kot se spodobi v takih primerih, nas je pripeljel do vrha na 4.164 mnv. Zahodni vrh Breithorna je tudi najvišji te grebenaste razčlembe, zato se je tu pogled odprl v vse smeri. Proti zahodu prevladuje bližnji Matterhorn z značilnimi strmimi pobočji. Pogled pa sega daleč na okrog, v vse smeri: Mont Blanc, Liskamm, Weisshorn, Dom in Allalinhorn, ki smo ga obiskali nazadnje letos v marcu. Kot vedno je za fotografiranje in užitek na vrhu premalo časa vendar smo odnesli lepe spomine.

Sestop je potekel brez nepredvidenih situacij vse do koče. Tu smo se sestali na sončni terasi koče in počakali še na sončni zahod. Ob večerni ohladitvi se je dvignil tudi hladni veter, ki je s sunki do 60 km/h (ocenjena vrednost) ustvaril manj prijetno okolje. V trenutku, ko se je naslednje jutri veter umiril smo se odpravili na gondolo in se spustili v dolino.

Breithorn uvrščamo med klasike štiritisočakov. Enako turo pa se večkrat priporoča za aklimatizacijo pred zahtevnejšim podvigom na Matterhorn. Za tak vzpon nam eni pravijo “turisti” vendar nam je všeč : )

photocredit: Gregor Taks IMG_1215 20160521_121247 IMG_1223 IMG_1203 IMG_1163 IMG_1178

Tečaj lednega plezanja

20160124_092943_Richtone(HDR)20160124_104819_Richtone(HDR) 20160124_11493120160124_150321   IMG_338820160124_161456_Richtone(HDR)

Pravkar so se jutrnji sončni žarki pokazali iznad kriških podov, ko smo prispeli do slapa v Krnici.

Štirje letošnji zagreti tečajniki smo se udeležili tečaja lednega plezanja v vodstvu Marjana in Tadeja. Po prikazu tehnike plezanja, vrtanja lednih vijakov, sidrišč in abalaka smo se vsi podali na plezanje prvega raztežaja levega slapa. Nekoliko nerodni z zimskimi rokavicami smo postvljali sidrišča in se spuščali po enojnem vijaku. Na zadnje pa smo se preizkusili še v plezanju brez cepinov in sami sebi dokazali, da dereze kar držijo :)

Tečaj športnega plezanja

Jutri v soboto 24.10, bomo s tečajniki izvedli tečaj športnega plezanja v plezališču Vipavska Bela. Zbor je ob 8h, na Dolgem mostu, nato pa se odpravimo na kavo. Kdor zamudi, nas lahko ujame v bližnji gostilni.

Vabljeni vsi športni plezalci in plezalke, frikoti, frikice, alpinisti, alpinistke, takšni in drugačni inštruktorji ter ostali pripravniki.

Vse poti vodijo … v Paklo

Glede na labilno vreme doma in v Alpah, nam ne ostane drugega, kot da še enkrat več pobegnemo na jug.

Manjša ekipica gre proti Paklenici v ponedeljek zvečer. Kdor bi šel zraven, dobrodošel! Pokliči za prevoz.

Plezalni vikend v Avstriji

Kot obljubljeno objavljamo osnovne podatke za skupni podaljšani plezalni vikend od 22.6.2012 do 25.6.2012. Gre za dolge opremljene smeri v nemško-avstrijskih alpah, ki segajo nekje od 100 – 600m dolžine in se po težavnosti gibljejo  med III in VII.  Odpravili se bomo na območje berchetsgadenskih alp v bližini Salzburga, natančneje med vrhove Hochkoeniga (»visoki kralj«).

Torsaule in njegova južna stena

Na pot se bomo odpravili v popoldanskih urah v petek 22.6. in se vrnili v večernih urah 25.6. Prespali bomo najverjetneje na planinski koči Erichhuette na avtrijski strani, do katere je, od plačljivega parkirišča, približno 40 min dostopa.  od koče imamo do raznih smeri približno dve uri dostopa.  Prenočišče stane za člane PZS odvisno od kategorije med cca. 13€-22€ na noč. Natančneje bomo vedeli po četrtku.

Imamo dva vodiča in CD s PDF-ji, s katerega se lahko natisnejo skice opisi z vodiča. Verjetno bi plezali v južni oziroma jugovzhodni steni in pa v steni Torsaeule. Na povezavi si lahko ogledate nekaj slik in opisov iz enega od vodičev. Tukaj pa je še link v angleščini, ki je nekakšen splošen opis področja in na koncu strani nekaj lepih slik za motivacijo.

Glede samih smeri in ostale organizacije, prevoz cene prenočišč, itd. bi se natančneje dogovorili na sestanku v četrtek 14.6.2012, zato vas prosim da se mi tisti, ki vas zanima javite na mail kosirluka@hotmail.com.

Skupna tura na Triglav po Slovenski smeri

Aleš Cvahte (AI) v soboto 26.5. člane AK Vertikala, še posebej tečajnike 2011/12, vabi na skupno turo na Triglav po Slovenski smeri.

Zbor je ob 5. uri v Vratih, na parkirišču. Tura je enodnevna. Tura je kombinirana – pričakuje se gibanje v skali in v snegu. Ture se lahko udeležijo člani AK Vertikala, ki so opravili zimsko usposabljanje oz. zimski del AŠ.

Obvezna oprema
Poleg kompleta PMP, čelne svetilke, sončnih očal, alu-folije in osebnih potrebščin še: čelado, pas, cepin, plezalno kladivo ali bajlo, dereze (poskrbite za anticoklo, sneg se bo ojužil), gamaše, primerne rokavice (in rezervne), 2-3 hruškaste vponke z matico, 2 sistema (alpinistična, z neskončnimi zankami, ki se lahko krajšajo ali daljšajo), 3 klini (priporočam 2 Jeseničana in 1 U  ali V profil), neskončna zanka vsaj 120 cm, 3 pomožne vrvice, zatiči ali metulji so priporočljivi a ne pretiravat (1-2 kom), vrv. Glede na to, da je nevarnost plazov 1. stopnje in konfiguracijo terena v katerem se bomo gibali, plazovna oprema ni potrebna.

Ne pozabite na pijačo in kaj za pod zob – Kredarica bo šele po spustu z vrha Triglava, če bomo šli do vrha. Na zbornem mestu bomo preverili opremo in se dogovorili glede števila in nošenja vrvi.

Prosim, da mi na moj službeni mail ali na telefon 041-201-264 sporočite udeležbo.

Lep pozdrav, Aleš

Zbor ob 5. uri v Vratih, na parkirišču. Tura je enodnevna. Tura je kombinirana – pričakuje se gibanje v skali in v snegu.

Ture se lahko udeležijo člani AK Vertikala, ki so opravili zimsko usposabljanje oz. zimski del AŠ.

Obvezna oprema – poleg kompleta PMP, čelne svetilke, sončnih očal, alu-folije in osebnih potrebščin še:
-          Čelada, pas, cepin, plezalno kladivo ali bajla, dereze (poskrbite za anticoklo, sneg se bo ojužil), gamaše, primerne rokavice (in rezervne), 2-3 hruškaste vponke z matico, 2 sistema (alpinistična, z neskončnimi zankami, ki se lahko krajšajo ali daljšajo), 3 klini (priporočam 2 Jeseničana in 1 U  ali V profil), neskončna zanka vsaj 120 cm, 3 pomožne vrvice, zatiči ali metulji so priporočljivi a ne pretiravat (1-2 kom), vrv.

Glede na to, da je nevarnost plazov 1. stopnje in konfiguracijo terena v katerem se bomo gibali, plazovna oprema ni potrebna.

Ne pozabite na pijačo in kaj za pod zob – Kredarica bo šele po spustu z vrha Triglava, če bomo šli do vrha.

Na zbornem mestu bomo preverili opremo in se dogovorili glede števila in nošenja vrvi.

Prosim, da mi na moj službeni mail ali na telefon 041-201-264 sporočite udeležbo.

Lep pozdrav, Aleš

Tečaj zimske tehnike na Vršiču 2012

Vsi člani kluba ste vabljeni na Vršič v času tečaja zimske tehnike. Tečaj bo potekal od 10.02. – 12.02.

Naša rezidenca bo letos v Koči na Gozdu. Sprememba je dobrodošla, kar kličejo pa ture v področje Vršiča in Krnice ali pa v led pod Prisojnik.

Udeležba je zelo zaželjena, ne smemo pa motiti dela samega tečaja. Sami si bomo organizirali tako morebitno delo (ponavljanje tehnike) kot ture in vzpone.

Iz AŠ – Vršič 1.dan
Iz AŠ – Vršič 2.dan
Vremenska napoved
Zadnji komentarji