‘Uncategorized’

Okrešelj

Pretekli vikend smo zagnani Vertikalci preživeli na Okrešlju.

Z Nejcem sva že v petek splezala Direktno v Štajerski Rinki. Od daleč je smer izgledala zamočena, vendar se curkom lepo izogne povsod, razen v detajlu. Spremljal naju je tudi veter, na vrhu pa še gosta megla, tako da sva zimsko zadelana počasi napredovala. Smer krasita dobra skala in varovanje.

 

Zvečer so se nama pridružili še Jaka, Meno in Tomaž. Naredili smo plane za soboto, po

tem pa eni utrujeni pocepali v postelje, drugi so se pa malo poveselili.

V soboto so Nejc, Meno in Jaka splezali Debeljakovo varianto Igličeve smeri. Nad lepoto smeri, ki se le v prvih dveh cugih prekriva z originalom, so bili navdušeni. Priporočajo.

S Tomažem sva plezala Direktno v Mali Rinki. V spodnjem delu je skala slabše kvalitete. V Frančkovih trojkah sem kar čukasto gledala in se spraševala, če on to resno. Smer ni opremljena, ocena čisto pregovorno Frančkova, prehodi pa lepi. V zgornjem delu sva zaradi dežja iz smeri izstopila po Vzhodni.

Za vstop v smeri prek snežišča in sestop skozi Turski žleb je nujen vsaj cepin. Sneg je zbit in fino drsi. Zgornjo tretjino žleba  sestopiš po šodru, nato po malem obvozu po snegu vstopiš v robno zev, kjer so skrite zajle. Če najdeš tunelček, baje ni treba nič po snegu.

Zvečer smo bili enotni… jutri pa nekaj lahkega.

Nejc, Meno in Tomaž so v nedeljo spičili Vzhodno v Mali Rinki, jaz pa nisem mogla drugače, kot da nadaljujem svojo serijo Direktnih. Z Jakatom sva zlezla Direktno v Mrzli gori. Še ena Frančkova mojstrovina, ki je pravo nasprotje Direktne v Mali Rinki. Smer je realno ocenjena in dobro opremljena. Štiri cuge vriskaš v dobri skali in čudovitem plezanju, nato pa štantaš kot kralj na prestolu z božanskim razgledom. V dveh abzajlih si na vstopu, 15 min kasneje pa že na pivu.

Kapo dol oskrbnikoma Okrešlja za tako fino vzdušje in pasulj… pardon… Pasulj.

Mi smo se imel super.

Pejte plezat!

Smer Debelakove v Veliki Mojstrovki

V četrtek je Matjaž na ferajnu spet vabil na plezarijo in ker sem imela čas, sva včeraj krenila proti Vršiču. Na dostopu do stene je bilo še kar nekaj snežišč, tako da nisva ravno zastonj nosila s seboj cepine.

Prav do vstopa v smer v lopi sva prišla po snežišču,

pri krasnem navpičnem izstopu, ko sem pogledala čez rob stene, pa me je osupnil sneženi zid:

Smer je bila v spodnjem delu še kar polna šodra, zgoraj je bila skala kompaktnejša in fajn za plezat.

V smeri je precej klinov, sem jih pa kar nekaj spregledala. Celo dva štanta. Sem pa zato potrenirala zabijanje (in izbijanje ) klinov.

Na sestopu je bilo med Veliko in Malo Mojstrovko še vse pod snegom in so bili cepini spet dobrodošli. Do doline pa spust po melišču – me je Feri prepričal da je bolje (in hitreje) kot po poti.

Vreme je zdržalo, četudi so bile napovedane nevihte.

Potem pa še v Dovju na pijačo k Aljažu, kjer sta se že sončila naša nova kolega Eva in Matevž, ki sta svoj dan uživala v Skuštrani v Rušici.

Pa še Matjažev venček domačih:

Stoji tam zadaj čvrsta smer in stena,

Mojstrovka, pa še Velikega imena,

Debelakova se imenuje po eni fejst ženi,

po njen se zbuja želja pri Heleni in pri meni.

 

Gre načelnik tja gor s tečajnico demonstrirat plezo,

ko pa roka zaradi krčev ne drži to moško pezo.

se obrne ta scenarij, se ne da drugač’ to delat,

mora tečajnica naprej, pa še z užitkom vse napelat.

 

Ta naš ferajn je kot se šika,

te stare plezanje sam še zadaj mika,

se ni za bat za nove člane,

bolj se bojmo da kdo od starih sploh še obstane!

Izpiti na Vertikali

Včeraj smo pod Vršičem na zimskem poligonu izvajali preizkus znanja zimske tehnike za pridobitev naziva starejših pripravnikov. Letošnja generacija šteje 5 kandidatov, ki smo morali prikazati znanje gibanja naveze, lavinske in ledeniške tehnike ter zaustavljanja s cepinom…

Tulove grede

Za vikend smo šli Jaka, Maja, Nejc, Tomaž in jaz plezat v Tulove grede. Vseh pet se nas je nagužvalo v en avto, tako da je vsak v naročje vzel še kakšen kos opreme. Ko smo prispeli je na zabavnem programu sledilo postavljanje šotora. Tomaž, Jaka in jaz smo namreč spali v sposojenem šotoru, ki ga nihče od nas še ni postavil. Dvoumna navodila in veter tudi nista bila v pomoč, sta pa zato Nejc in Maja zelo uživala v naših mukah. Ponoči sta prispela še Grega in Helena.

Zjutraj smo se razdelili po navezah in šli plezat. Zanimivejše smeri so v južni in jugozahodni steni. Poleg navrtanih se najde tudi dosti lepih nenavrtanih smeri. Najdaljše so dolge okoli 250m. Skala je v splošnem dobra, v nekaterih smereh pa znajo biti nadležni prvi raztežaji zaradi grmičevja. V popoldanskih urah je treba biti pozoren tudi na kače. Sam jih na srečno nisem videl, Maja pa je eno skoraj zagrabila za rit (ali obratno, ne vem).

Grega in Helena sta v soboto odšla domov, mi pa smo ostali še en dan, ki je bil enako sončen in lep.

Stenar

V soboto smo z Majo in Nejcem smučali z vrha Stenarja. Večino poti sta nas spremljala dež in megla, ampak mi smo se imeli fajn. Gor smo šli mimo bivaka IV in čez Stenarska vratca, dol pa čez Sovatno. Cel dan v teh koncih nismo srečali žive duše. Pravzaprav se še med sabo včasih nismo videli. Nastal je tudi spodnji posnetek. Malo je bogi, ampak za vtis o turi bo dovolj…

Slovenska smer in spust za Cmirom

Ker so se nama z Nejcem (spet) zadnji moment podrli plani, sem v soboto s smučmi na hrbtu špricnil v Slovensko smer v Steno. Glede na temperature so bile presenetljivo dobre razmere, seveda pa je potrebno zgodaj vstati in biti hitro čez. Za vrh se mi je vseeno zdelo pretoplo, sem si pa vsaj malo popestril izstop smeri, ki sem ga nadaljeval po levem, kopnem grabnu. V smeri sem bil sam, a ne osamljen – Slovenska je bila danes kar prometna, med plezalci pa kar nekaj znanih frisev. Več v filmčku…

Storžič

Z Jakatom sva sla v soboto na Storžič. Po Kramarci gor, dol pa po Petem žrelu. S sabo sva imela smučke, ampak sva zgornji del Petega žrela (prečka in še malo dol), zaradi megle prehodila. Dan ni bil ravno idealen – poleg megle tudi veter in v spodnjem delu južen sneg, naredijo pa take razmere turo po svoje še bolj zanimivo. Snega je pa velik!

 

 

Midva sva tudi

zlezla Teranovo.

 

Nič posebnega, ampak zato nič manj odlično. Bil je vrhunski dan, brez oblačka in sapice, razmere pa do vrha carske. Po seriji raziskovalnih obračanj v smereh, je pasalo prilezt do vrha nečesa preverjenega.

 

Pejte plezat 😉

Tečaj zimske tehnike in prednovoletna večerja

Ta soboto, 16. decembra, smo imeli tečaj zimske tehnike. Zbrali smo se v koči na Zelenici in za ogrevanje spili čaj. Vreme je bilo ugodno, saj so padavine že zjutraj ponehale, ostalo je le še nekaj oblakov.

Pričeli smo z gaženjem po novozapadlem snegu, ki ga je bilo čez koleno. Marjan je nato povedal nekaj besed o pravilni hoji z derezami in uporabi cepina. Nato nam je pokazal kako naredimo prerez snežne odeje in testiramo njeno stabilnost.

Ker je bilo nekaj stopinj pod ničlo, smo komaj čakali da lahko še mi začnemo s kopanjem in se malo ogrejemo.

Nadaljevali smo z uporabo lavinskih kompletov in izkopali nekaj žoln. Za ustavljanje s cepinom ni bilo pravih pogojev, sneg je bil namreč premehek in ni dovolj drsel. Postopek je moral Marjan demonstrirati tako, da je Nejca vlekel za nogo.

Večer smo nadaljevali z večerjo in zanimivim predavanjem Nejca Pozveka. Po predavanju je sledil še krst novih pripravnikov. Višji čin so si prislužili Gregor, Andreja, Blaž in Nejc, s tem pa tudi nekaj batin. Meno je za njihove grehe dodelil pokoro, Jaka pa z nasmehom in pravično roko podelil udarce. Za dobro mero pa se je pred štrikom znašel tudi kakšen tečajnik.

SLOVO

Nikoli ne veš, ne kdo, ne kdaj.

Od našega dolgoletnega člana Toneta Jamnika – Tofsija se bomo poslovili v petek, 24. novembra ob 16. uri, na pokopališču v vasi Sora pri Medvodah.
Naš prijatelj bo tam od 11. ure dalje v mrliški vežici.

Žalujoči člani AKV

Vremenska napoved