KILA SKUTE, GRATIS KILA KOGLA

Nejc pravi, da smo študentje sami luftarji.  Ko imaš frišno  štemplan indeks  v žepu,  je luftanje edina poštena reč.

Pa sva šla. Jaz pač na rajžo, kot se za študenta spodobi.

V petek zvečer sva s polnimi nahrbtniki robe zagrizla v klanec. Čez Žmavčarje sva hitro prišla do bivaka pod Skuto, kjer sva uživala v družbi mladih kozorogov.  Končno sva  spet v hribih, končno spet  v spalki.

V soboto sva šla plezat v Kogel. Najprej sva želela v Zupanovo, ki pa je bila že zasedena. Plan sva prilagodila in zarinla v Češnovar-Srakar.IMG_1739

V smeri sva napredovala tekoče, do štanta pred zadnjim cugom, kjer se je naredil zamašek. Na srečo je štant udoben in je čakanje zgodnejših navez hitro minilo. Na vrhu sva se sončila na travah in si ogledala steno Skute.

IMG_1753

IMG_1756

V nedeljo sva plezala v Skuti, smer Golo sonce. Po najini izkušnji, bi se smer sicer morala imenovati  Sama megla ali pa V detajlu curi muri. Na dostopu sva morala čez precej veliko snežišče. Poiskala sva del položne skale, kjer sva najlažje pristopila pod previse. Štartala sva malo bolj levo od originalnega vstopa v smer, vlekla dolge prečke desno,  se nekaj časa spraševala a je to to a ni to to, ampak bilo je res uživaško in nad detajlom sva vedela, da je to to.

IMG_1761

Detajlu sledi eden lepših cugov: dolg, konstanten, uživaški cug v čvrsti skali. Težave se kmalu nehajo in po lažjem terenu naj bi izplezala na sedlce med Stolpom in Skuto. V tej grapi je še precej snega, zato sva se odločila, da se drživa desne in preko vrha Skute sestopiva na Pode. Na greben sva izplezala v območju smeri Polmesec. Sestopala sva v megli. Primerno opremljena sva vsaj 200 višinskih metrov štamfala po snegu.  Povezan jezik snega se vleče od melišča navzgor skoraj čez vse zajle. Še nekaj časa bo trajalo, preden bo pot primerna za planince.

IMG_1773

Zelo sva bila vesela, da se je megla ravno pravi trenutek  razkadila, da nama ni bilo treba iskati bivaka. Sledila je še pot v dolino in konkretno zluftana sva si privoščila zasluženo hladno pivo v Bistrici.

IMG_1775

Aja, pa še to… zakaj hudiča je v hribih več letečih žužkov, kot v tropski Afriki?

Mayerlrampa, Grossglockner (VIDEO)

Že dolgo sva imela z Mihatom (AO Idrija) namen preplezati Mayerlrampo, ki naj bi veljala za najlepšo ledno smer vzhodnih Alp in preizkusni kamen za generacije avstrijskih vodnikov. Končno se nama je poklopilo in v petek po šihtu sva se odpeljala proti ‘garažam’ ter pozno zvečer dosegla nabito poln bivak. V njem sva si izborila kvadratni meter prostora, pod rit vrgla štrik in prečepela eno izmed daljših noči v življenju.IMG_20170528_104124_220_resized

Zgodaj zjutraj sva (popolnoma spočita in naspana) vstopila v smer, ki se je res izkazala za lepotico. Rampa je bila praktično brez snega, v njej naju je po vstopnem snežišču čakalo 5 polnih raztežajev zelo trdega in lomljivega ledu, tako da je bilo treba za napredovanje pošteno delat, vseeno pa je noro dobro plezati toliko ledu v kosu – brez vmesnih grap, polic in šodra. Ko sva preborbala čez led, naju je čakal še čudovit in razgleden vršni greben v skali in snegu. Za prste obliznit! IMG_20170527_202848_091_resized

Od avta naju je ločil samo še dolg sestop v povsem ojuženem snegu, ki se je velik del poti vdiral do riti, povsem na koncu pa še bombonček v obliki 300 višincev nazaj do garaž. Na kratko: gre za izredno lepo, a tehnično in kondicijsko kar zahtevno turo. Spodnji filmček je, kot vedno, sproduciral  Mihec ‘GoPro’ Klavžar.

Planjava: Smer X (200m, IV/III-IV) in Svetelove (170m, III/III)

Nejc je reku, da vreme bo in je bilo. Čeprav je še ob 3.30 zjutraj v Ljubljani močno deževalo. Ko sva z Gašperjev pobrala Blaža v Vodicah je še rosilo in celo pot do Kamniške Bistrice je kazalo, da gremo samo na zelo zgodnjo kavo. Dva kilometra pred parkiriščem v Kamniški Bistrici pa se je vse skupaj obrnilo v »šajbo« nad dvatisočaki v zatrepu doline. Napoved je bila, da bo deževalo med 12.00 in 13.00.

Ni bilo pet minut, ko se pripeljeta še Nejc in Matjaž, ter zategnemo z avti do Jermance. Razdelimo… no… tečajniki poberemo štrike .. in pihnemo proti Kamniškemu sedlu. Vmes Matjaž preverja naše poznavanje ključnih odsekov in točk (V klinu, Pri Pastirjih, … ) ter okoliških vrhov.

Nejc v začetku drugega cuga

Nejc v začetku drugega cuga

20170514_100113

Pogled na Svetelove. Blaž v (črni) zajedi, če dobro vidiš :)

Malo pred vrhom Kamniškega sedla pičimo čez melišče v steno in v dve smeri: Matjaž z Blažem in Gašperjem v Svetelove, »samoštonije« starejši pripravnik Nejc (ali pa je že, odvisno kdaj tole bereš) pa z menoj v Smer X.

Iz oči tečajnika je Smer X lepa, na parih koncih mokra, predvsem pa krušljiva. V drugem raztežaju prva izpostavljena zajeda lepo sega v zgornjo štirico in pa v zadnjem, če izbere sosedno zajedo, tudi J . Vmes pa en kup lepe plezarije. Bombonček na vse skupaj pa je 50 metrski abzajl v »prazno«. Res ga je škoda izpustiti.

Bližnjica v dolino

Bližnjica v dolino

To je to!

To je to!

Naju z Nejcem je dež ujel 100 metrov pred kočo na Kamniškem sedlu, medtem ko so se trojica en mal stuširali med abzajlom. Deževalo je točno eno uro med 12.10 in 13.10 nad Kamniškim sedlom, medtem ko sta bili Brana in Planjava iz strani očividke od daleč videti v soncu.

Še šprint po melišču in pivo v Kamniški Bistrici.

Še gremo!

 

 

Paklenica

V petek sva se z Jakom namenila proti Pakli. Trofla sva seveda vikend poostrenega nadzora na mejnih prehodih in posledično nama je to podaljšalo pot za kakšno uro. No, pot nama je podaljšal tudi pripetljaj vreden kakšnega piva. O tem kdaj drugič. :)

20170409_141900

Kanjon v soboto praktično sameval. Izbrala sva si Kačo v Aniča kuku. Lepa smer s konstantno plezarijo in zabavnimi težavami. Zabava se je zame končala sredi dolge zajede, kjer sem malo dobil po p****. Situacijo sva spretno rešila in splezala do vrha.

 

eden od lepših cugov v Kači

eden  lepših cugov v Kači

20170408_122137

zajede in prečke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oba dneva sva si privoščila malo daljše poležavanje, da se ozračje ogreje. :) Kot se za nedeljo sposdobi sva šla v (nedeljsko) Juho. Zopet odlična smer, ki ponudi, nekaj platk, previsov, “radiator”, vse težave pa so pravi bombonček.

previs

previs

Kanjon je bil malce boljše obiskan, srečala sva tudi nekaj znanih obrazov. Imela sva super vikend. Vse od plezarije do gurmanskih užitkov. Kila njokov in prebranac naju spremlja še danes. :)

 

Začetki sestankov do nadaljnjega ob 20:00

Da se ne ponavljam, preberi še enkrat naslov.
Tako, sedaj pa zapri oči in ponovi 54x. Ne gre?
Še enkrat, preberi naslov!
Aaaa, sedaj pa gre, kajne :-)

Triglavska transverzala (VIDEO)

Ne nasedam pogosto na prvoaprilske šale. Pravzaprav se ne morem spomniti, da sem kdaj nasedel na katero posebej domiselno. Potem pa je prišel idrijski Miha. Ko sva se v ponedeljek dogovarjala za turo prihodnjega vikenda, je dejal, da ima za soboto, 1. aprila, odlično idejo! In jaz sem mu verjel…

K sreči nisem bil edini. Tako se nas je osem optimistov na dan norcev (kako prikladno) zapeljalo v Bohinj z namenom opraviti celotno zimsko triglavsko transverzalo. Štiridnevana tura v osrčju Julijcev? Sliši se super! Ampak v tem ni nobenega pravega trpljenja. Ne, mi jo bomo opravili v dveh dneh! Ha!

1

Smučarski bombonček prvega dne

Lep sončen dan smo pričeli na Voglu. Prva etapa odisejade nas je po 5 urah pripeljala na Komno. Namesto, da bi se odpravili k počitku, smo le pokrpali prve žulje, si privoščili malo daljšo malico in se odpravili proti sedmerim jezerom. Slabe tri ure kasneje smo ob koči ponovno z gorilnikom greli lepilo na razmočenih kožah in krpali zdaj že malo večje žulje. Nič zato, gremo dalje! Dan se je nagibal proti večeru, ko smo krenili proti bivaku na Prehodavcih. Prvi smo na cilj prispeli v izdihljajih dneva, drugi v čistem mraku. Ne, romantika ni poceni!

2

Jutro na Prehodavcih

Naslednji dan, takoj po krpanju zdaj že precej velikih žuljev in pitju kavice brez smetane, cimeta in sladkorja (odpravarski kuhar si je privoščil velik kiks), smo se odpravili proti Hribarici. Jaz, Miha in Mitja se odločimo še za vzpon na Kanjavec, ki ga uspešno presmučamo in se pridružimo ostali skupini pri smuki v Velsko dolino. Sledi vzpon proti Vodnikovem domu ter Bohinjskim vratcam in spust v Krmo. Kredarico smo tokrat izpustili. Uradno zaradi slabše napovedi popoldne. Neuradno, ker je bil dan norcev mimo.

3

Miha pod meglenim vrhom Kanjavca

Šalo na stran. Kljub naporom, neverjetnim razdaljam in višinskim metrom, je bila to ena velika avantura. Dovolj velika, da se na njej šestim članom AO Idrija (Miha, Zlato, Mitja, Mirjam, Metka in Manca) in dvema Vertikalcema (Anže in Jaka) lahko zgodijo številna presenečenja. Od popraskanih dil, uničenih kož, takšnih in drugačnih poškodb, preko odlomljenih klipsen na pancarjih, pa vse do metanja telefona v najlepšega od triglavskih jezer. Kljub vsem pripetljajem, ali pa ravno zaradi njih, sta bila oba dneva polna smeha, anekdot in zabave. Povedano drugače: imeli smo se super!

4

Fantastična smuka v zgornjem delu Krme

Kot pravi pesem v spodnjem filmčku, ki ga je zložil Miha: iz slabih idej se rodijo najboljše zgodbe – in mi jih imamo polno!

 

Vikend za cepine in motike

V soboto sva se z Kristianom odpravila pogledat razmere v Slovensko smer. Iz Vrat sva štartala še v trdi temi, prvi sončni žarki so naju pozdravili šele pri macesnih. Do tu je sneg moker in se mestoma vdira čez kolena. Bele plati so popolnoma kopne, skok pri Bučarjevi steni je vredu zalit za poplezati je samo par metrov. V grapi in v Prevčevem izstopu je sneg pomrznjen in nosi težo. Tu sva izbrala skrajno levo varianto, ki je ponudila še nekaj zabavnega plezanja. Sestop čez prag je bil hiter (dobro uro do vznožja), dosti se da krajšati zaradi zalitih grabnov. Do kosila sva že bila v Ljubljani.

20170401_083620

20170401_101631

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nedelja pa je bila namenjena kopni plezariji. Z Majo sva se odpravila v Klemenčo peč plezat direktno. Gre za zelo platasto smer z malo možnostmi nameščanja varovanja. Najdeš par dobrih dreves, nekaj grmovja in 2 stabilni poki za frenda. Skala je zelo krušljiva in nasuta z šodrom in zemljo. V prečki sva začela pogrešati opremo v obliki motik. Plezala sva nekje v območju direktne, saj sva vseskozi iskala logične in dobre prehode čez gladke platke in grmovje. Zadnji raztežaj, ki pa je ponudil tudi najlepšo plezarijo sva naredila v smeri Vesele nogice, po kateri sva se kasneje tudi spustila pod steno. Vseeno pa je bil prijeten dan na toplem soncu.

20170402_132454

 

Plezalno druženje ZAPOTOK

Preteklo nedeljo so se 4 nadebudni vertikalski plezalci: Samo, Filip, Hana in Matej, udeležili tekme na Zapotoku.

Nič za to, če tudi vi prvič slišite za ta kraj… visoko nad Igom, že v območju medveda, so lokalci v bivšem hlevu postavili kulturni dom, v nekaj udarniških akcijah pa je na podstrešju zrasla prav prijetna bolderca. Tekma, ki je bila zamišljena predvsem kot plezalno druženje začetnikov, je krasno uspela. Tokrat ni bilo prostora za običajno borbo za mesta, slabo voljo staršev otrok, ki so se ”preslabo” odrezali, ni bilo taktiziranja, ampak le navijanje in spodbujanje za plezalca. Na koncu so bili vsi zmagovalci in vsaka ekipa je dobila svoj pokal.

Čestitke organizatorjem za pozitivno energijo in za spodbujanje razvoja plezalne kulture. Še pridemo!

20170326_170123

20170326_165855

Spomladansko uplezavanje

V soboto sva z Jakom cepine in dereze pustila doma in se odpravila na primorsko potipat skalo. Najprej sva se ustavila v Ospu, kjer sva splezala Medota. Pred nama je bila samo ena naveza treh, ki pa so naju spustili naprej na prvem štantu. Oba sva v smeri zelo uživala in po slabi uri in pol sva se že nastavljala soncu na vrhu Osapske stene.

17547477_10212213430232398_1162918510_o 20170325_102502

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pot sva nadaljevala proti Ajdovščini oziroma Čavnu, kjer sva splezala Krvavo. Sicer kaskadasta smer, ki pa vseeno v par detaljih ponudi zabavno plezanje.

17500198_10212213417592082_1150619936_o

 

Uživala sva na toplem, na trenutke že vročem spomladanskem soncu in že nestrpno pričakujeva odprtje kopne sezone v hribih.

TEKMA V RADOVLJICI

Preteklo soboto sta se dva fanta iz otroške plezalne šole, Matej in Filip, udeležila tekmovanja v Radovljici. Tokrat so tekmovali v  balvanih, ki so bili različno težki. Tekmovalcev je bilo zelo veliko in zato so morali na vsak poskus kar dolgo čakati, ampak so se kljub temu otroci v dveh urah pošteno navili. Čestitam Mateju za osvojeno 25.mesto na prvi bolderski tekmi in Filipu za 36.mesto na prvi tekmi sploh.

Pravita, da nej se pazjo, da zdej bomo šele začel zares trenirat ;)

 20170311_124148

20170311_134634

Vremenska napoved