Skupna tura: Gran Paradiso

Tura na 4.061 m visoki Gran Paradiso v Savojskih Alpah bo potekala od sobote 21.7. do ponedeljka 23.7.

Gran Paradiso je tehnično nezahteven štiritisočak, ki leži v celoti v Italiji. Do izhodišča je cca 700 km poti, po avtocesti mimo Verone, Bergama, Milana in Aoste. Izhodišče za vzpon je vasica Pont 1.960 m, kjer je veliko parkirišče. Od tam se v približno 2 urah po zložni poti povzpemo do koče Vittorio Emanuele, ki je na višini 2.775 m. V koči bomo prespali, pred tem pa se bomo popoldan povzpeli za aklimatizacijo do višine cca 3.200 m ali 3.300 m.

Naslednjega dne sledi vzpon na vrh. Potrebna je zimska oprema – cepin, dereze, plezalni pas, čelada, 3 vponke z matico, 1 neskončna zanka 120 cm, 3 pomožne vrvice, čelna svetilka, rokavice, gamaše so priporočljive. Z vrha se spustimo mimo koče do vznožja – do parkirišča. Proti domu lahko krenemo zvečer in pridemo v jutranjih urah 21.7. v Ljubljano, sicer pa je 23.7. rezerven dan za primer slabega vremena.

Okvirni stroški so: soudeležba potnih stroškov (bencin in cestnine v obe strani – Monfalcone – Milano – Aosta) in prenočišče v koči, skupaj cca 120 € pri 4 osebah v avtu. Glede prevoza se bomo dogovorili, prav tako glede števila potrebnih vrvi.

Rok za prijave najkasneje do 10.7. pri vodji ture na naslov: cvahte.ales@gmail.com

 

Utrinek pomladanske smuke Gran Paradisa izpred dveh let:

Skupna tura v KSA, nad Kamniško Bistrico

Na skupno turo v KSA, točneje Planjavo in Brano se nas je podalo 12 pogumnih. Jure sicer ni plezal, zato smo se dogovorili za 5 navez in vsaka jo je mahnila v svojo smer.

 

Gregor in Marjan ste se s poti na Kamniško sedlo obrnila na zahod v Grapo med stebroma (V+/IV,III, 300m), nadaljevala po Spodnji steber in preko Šija Brane ter sestopila čez vrh Brane na Kamniško sedlo. Za celotno turo sta porabila cca 4h. Gregor pravi: »Smer ponudi dva lepa kamina in pa detajl čez krušljiv previs, ki pa ponudi dobro možnost namestitve metuljev. vmes pa je precej krušljiv svet.«

Jan in Tonček sta se odločila za Kratkohlačo v Planjavi (V/III-IV, 300 m)

Jan: »Vstop v smer je trenutno nekoliko višji, saj je snežišče še polno.

Skala je zaradi senčne lege in padavin prejšnjih dni bila nekoliko mokra. Prečenje čez travnate predele pa je tudi pomagalo, da sva imela mokre plezalne čevlje.

Na polici sva se premaknila nekoliko višje v desno in morala tako spet prečiti v levo čez lepo nekoliko bolj zračno prečko.

Nadaljevala sva po originalni smeri, kjer je skala dokaj kompaktna in plezanje večinoma zelo prijetno.«

Kristi in Nejc sta plezala smer Čenča (V+/III-IV, 200 m)

Kristi: »Drugače lepa smer, edino na začetku precej krušljiva. V prvem raztežaju nama je na štrik padla kr precej vlka skala in odsekala ene 20m štrika tak da so bli mal krajši raztežaji naprej. V zgornjem delu je pa bla lepa smer.«

Branka in Ana sta plezali smer Sešetra v juzni steni Planjave (V+/IV-V, 350 m)

Branka pravi: Smerca je super, večinoma super skala, na nekaterih mestih malo naloženo, vse skupaj pa se izmenjava z odseki ruševja. Včasih imaš občutek, da bi moral obvladati slack line…

Maja, Ana in Helena pa smo se dogovorile za en fejst ženski trojček. Plezale smo Steber Planjave, Smer X (IV, 170m). Vsem nam je bila smer zelo lepa. Spodaj po začetnem grabnu precej šodrasto, višje na bolj pokončnem delu pa dokaj v redu skala. Kljub vsemu pazljivost ni bila odveč. Splezale smo do vrha smeri, ne pa do vrha Planjave, ker so se že zbirali oblaki. Sestop smo naredile 3x po vrvi in nato po melišču do Pastircev in naprej v dolino. Na koncu smo ugotovile da je bila Smer X prva alpinistična smer tako Maji, kot Ani.

Jutranja Presenečenja

Ko se ti mudi na sestanek čutiš časovni pritisk, zato sva z Gregorjem izbrala hitro dostopen sektor Bornovih tunelov.

Med smermi v tem sektorju izstopata dve neopremljeni zato sva se podala v Presenečenja. Prvi raztežaj je prav dovolj dolg, da splezaš mimo okna v steni. Značilna kompaktna skala in prijazna naklonina stene omogočata suvereno gibanje. Komaj nadaljuješ pa naletiš na “presenečenja”, celoten drugi raztežaj! Tu je nujno potrebna previdnost saj je naložen “kot le malo kje” (cit. GT). Imaš pa res dobro mesto za varno sidrišče. V tretjem raztežaju sta še dva simpatična prehoda vse do izstopa iz smeri.

Sestop čez tunele in spust po melišču sta hitri opciji … da ne zamudiš v službo 🙂

V nedeljo na Brano

Z Antonom sva se dogovoril za nedeljsko plezarijo. Ker se je “zaluštalo” še Milanu, se nas je trojica vertikalovcev podala na Kamniško sedlo. Kot se spodobi smo v nahrbtikih imeli s seboj vso potrebno plezalno opremo, saj je bil naš cilj znan. Za začetek sezone smo izbrali Zgornji steber in čez Šijo dosegli vrh. Ramere so bile popolne za skalni vzpon; skala je kompaktna, sneg pa smo srečali le pri sestopu po markirani poti. Kot na vsaki turi smo tudi tokrat nabrali nekaj novih dogodivščin, ki nam ostanejo za naslednje vzpone.

 

 

 

 

Smer Debelakove v Veliki Mojstrovki

V četrtek je Matjaž na ferajnu spet vabil na plezarijo in ker sem imela čas, sva včeraj krenila proti Vršiču. Na dostopu do stene je bilo še kar nekaj snežišč, tako da nisva ravno zastonj nosila s seboj cepine.

Prav do vstopa v smer v lopi sva prišla po snežišču,

pri krasnem navpičnem izstopu, ko sem pogledala čez rob stene, pa me je osupnil sneženi zid:

Smer je bila v spodnjem delu še kar polna šodra, zgoraj je bila skala kompaktnejša in fajn za plezat.

V smeri je precej klinov, sem jih pa kar nekaj spregledala. Celo dva štanta. Sem pa zato potrenirala zabijanje (in izbijanje ) klinov.

Na sestopu je bilo med Veliko in Malo Mojstrovko še vse pod snegom in so bili cepini spet dobrodošli. Do doline pa spust po melišču – me je Feri prepričal da je bolje (in hitreje) kot po poti.

Vreme je zdržalo, četudi so bile napovedane nevihte.

Potem pa še v Dovju na pijačo k Aljažu, kjer sta se že sončila naša nova kolega Eva in Matevž, ki sta svoj dan uživala v Skuštrani v Rušici.

Pa še Matjažev venček domačih:

Stoji tam zadaj čvrsta smer in stena,

Mojstrovka, pa še Velikega imena,

Debelakova se imenuje po eni fejst ženi,

po njen se zbuja želja pri Heleni in pri meni.

 

Gre načelnik tja gor s tečajnico demonstrirat plezo,

ko pa roka zaradi krčev ne drži to moško pezo.

se obrne ta scenarij, se ne da drugač’ to delat,

mora tečajnica naprej, pa še z užitkom vse napelat.

 

Ta naš ferajn je kot se šika,

te stare plezanje sam še zadaj mika,

se ni za bat za nove člane,

bolj se bojmo da kdo od starih sploh še obstane!

Izpiti na Vertikali

Včeraj smo pod Vršičem na zimskem poligonu izvajali preizkus znanja zimske tehnike za pridobitev naziva starejših pripravnikov. Letošnja generacija šteje 5 kandidatov, ki smo morali prikazati znanje gibanja naveze, lavinske in ledeniške tehnike ter zaustavljanja s cepinom…

Tulove grede

Za vikend smo šli Jaka, Maja, Nejc, Tomaž in jaz plezat v Tulove grede. Vseh pet se nas je nagužvalo v en avto, tako da je vsak v naročje vzel še kakšen kos opreme. Ko smo prispeli je na zabavnem programu sledilo postavljanje šotora. Tomaž, Jaka in jaz smo namreč spali v sposojenem šotoru, ki ga nihče od nas še ni postavil. Dvoumna navodila in veter tudi nista bila v pomoč, sta pa zato Nejc in Maja zelo uživala v naših mukah. Ponoči sta prispela še Grega in Helena.

Zjutraj smo se razdelili po navezah in šli plezat. Zanimivejše smeri so v južni in jugozahodni steni. Poleg navrtanih se najde tudi dosti lepih nenavrtanih smeri. Najdaljše so dolge okoli 250m. Skala je v splošnem dobra, v nekaterih smereh pa znajo biti nadležni prvi raztežaji zaradi grmičevja. V popoldanskih urah je treba biti pozoren tudi na kače. Sam jih na srečno nisem videl, Maja pa je eno skoraj zagrabila za rit (ali obratno, ne vem).

Grega in Helena sta v soboto odšla domov, mi pa smo ostali še en dan, ki je bil enako sončen in lep.

Izpiti za pripravnike

Izpiti za pripravnike se bodo zgodili v vikendu 26. – 27. maj. En dan kopna tehnika, drugi dan pa zimska.

Prijave pošljite Marjanu na mail do 22. maja.

Prijavnice najdete pod klubskimi dokumenti na spletu
Preverite tudi ostale pogoje, ki so napisani v klubskem pravilniku.

Če ste v dilemi, ali zadostujete pogojem, se posvetujte z mentorjem ali katerimkoli od inštruktorjev ali alpinistov, v vsakem primeru pa lahko pošljete prijavo.

Po pregledu prijav boste na mail prejeli odgovor, če zadostujete pogojem za pristop k izpitu.

Čas do izpita izkoristite za vajo vrvne tehnike v realnih pogojih (v skali), ker bodo takšni tudi na izpitu.

Mangart

Praznični torek sem izkoristil za skok na Mangart. Na vrhu Plazja sem dohitel še enega samohodca, ki si je zaželel vstopnice za vrh. Pa sva šla. Na Mangartu se mi vedno dogajajo čudne stvari, folk meče opremo čez steno, jaz pa sem danes bogatejši za oteklino na mojem brezveznem (a veš … k je brez vezi…) kolenu. Zadnji znak, da je treba zimsko robo pospravit nekam v temen garažni kot…

Stenar

V soboto smo z Majo in Nejcem smučali z vrha Stenarja. Večino poti sta nas spremljala dež in megla, ampak mi smo se imeli fajn. Gor smo šli mimo bivaka IV in čez Stenarska vratca, dol pa čez Sovatno. Cel dan v teh koncih nismo srečali žive duše. Pravzaprav se še med sabo včasih nismo videli. Nastal je tudi spodnji posnetek. Malo je bogi, ampak za vtis o turi bo dovolj…

Vremenska napoved