u lužo boš stopu!

Tako se je začel dopust s Špelo iz AO TAM.

Sredino jutro sva izkoristili na Vršiču. Imeli sva to čast, da sva v družbi avtorjev smeri splezali Intenzivko in Bitko. Smeri sta zelo lepi in zgledno navrtani. Debelim kapljam sva za las pobegnili in se v dežju odpeljali proti pogorju Wilder Kaiser.

Po zabavnem sosledju dogodkov sva spali na parkingu. Luž za Ferdota je bilo nešteto, napoved pa je obetala lep četrtek. Odločili sva se za Kraxengrat v Kraxenkopfu. Greben je krasen, primeren za dan po obilnem deževju, ambient poboža dušo.

V petek nama je napoved zrihtala pavzo, zato sva se razgledali naokrog in naredili plan za vikend. Tudi napenjanje tende s pravim padcem, da voda dovolj hitro odteka, je veščina.

Sobotno jutro je bilo hladno, stene nad Gaudeamushütte pa namočene. Izbrali sva smer Jakobsweg v Vordere Karlspitze. Ko se je pokazalo sonce, sva se pred abzajlom še poigrali v raztežajih nad polico, ki preči steno.

Spali sva v kampu ob jezeru Tiersee. Kamp ima lasten dostop do jezera, kar je velika prednost. Mnogo jezer v Avstriji je ograjenih, ker je obala privatna lastnina.

V nedeljo sva si izbrali smer König der Löwen v gori Treffauer. Le spretno premišljeni taktiki se lahko zahvaliva, da sva iz smeri izstopili prvi. Eni so nama rekli “crazy girls from East”, drugi so nama peli “wild thing, you make my heart sing”… Ob sestopu sva opazovali vlakec desetih navez, ki so se drenjale v steni. Smer je čudovito speljana po čvrsti skali. Priporočava obisk med tednom.

Celo področje, ki sva ga raziskali, je lepo opisano v novem vodničku Wilder Kaiser avtorja Marcusa Stadlerja. Za večino smeri avtor priporoča 10 hitrih šling ter osnovni set oreščkov in prijateljev. Pogorje Wilder Kaiser ponuja boljšo kvaliteto skale, kot smo je vajeni, urejena sidrišča za spuste in uhojene poti.  Zdi se mi škoda, da so svedrovci posejani precej na gosto ob neštetih možnostih za nameščanje premičnih varoval. Nezaslišano se nama je zdelo, da so ponekod v steno zavrtane luknje in skoznje napeljane vrvi, kot navadno skozi naravna ušesa.

Navdušeni sva bili nad lepoto gora, ne pa nad pretirano opremljenostjo in neštetimi opozorilnimi tablami, ki jih Tirolci radi nabijajo na vse, kar zdrži list papirja in 4 rajsnedlne. Mojstrsko sva izkoristili sončna obdobja in se precej zabavali, ko je padal dež.

Ponovno sem spoznala, da štantmuhce brenčijo pesem mojega srca.

Pejte plezat!