Pretekli vikend, in sicer v nedeljo smo Anže, Damijan in moja malenkost lepše vreme poiskali na zahodu, tik čez slovensko-italijansko mejo v dolini reke Jezernice. Anže je imel nagledano 150-metrsko smer Spigolo Sud, ki se nahaja v skalnem stolpu Beljšakih špic (nekateri jim pravijo tudi Beljaška igla) oziroma Ago di Villaco po italijansko, ki po svoji obliki zelo izstopa iz pokrajine, kar pove tudi že samo ime.

Pogled na Beljaške špice z Viške planine.

Na dostopu do stene.

Anže v prečki na začetku 2. raztežaja.

Smer sta prva preplezala Hans Klug in Hans Stagl, 18. avgust leta 1917, vendar je oprema, še posebej sidrišča, relativno nova, prav tako je v smeri kar precej klinov, še posebej v težjih predelih.

Skala je izjemno kakovostna, smer pa prava lepotica, ki že takoj na vstopu v drugi raztežaj postreže s prehodom, prečko v desno, takoj zatem pa je na vrsti detajl smeri, nekaj metrska poka.

Lokacija: Zahodne Julijske Alpe

Plezališče: Ago di Vilacco

Smer: Spigolo Sud, Klugl – Stagl, V-, 150 metrov

Skica smeri Spigolo Sud, ki je označena s številko 164. Vir: Alpi Giulie e Carniche Orientali, 2019, ed. Alpinestudio

Dostop: vozilo parkirate nekaj sto metrov od glavne ceste, tik pred rampo, po cesti pot nadaljujeje do koče  na Viški planini (Malga Grantagar) od tukaj pa po lepi potki približno 35 – 40 minut do skale

Opremljenost: v smeri so opremljena vsa sidrišča, ki so praktično nova, v težjih delih pa so pogostejši klini

Seveda nismo bili sami, še dve italijanski navezi sta imeli enako idejo, so pa k sreči prišli do stene malo za nami, tako da so plezali za nami. Sestop je spust po vrvi, z vrha boste imeli lep razgled na planinsko kočo Corsi, ki je na žalost do nadaljnega zaprta in na kočo na slikoviti Viški planin, Malga Grantagar, na višini 1537 metrov.

Razgled na Viško planino.

Na poti smo srečali tudi precej pohodnikov, saj je okolica izjemno slikovita, zelena dolina in strme stene ji dajejo lepo fotogeničnost, pa tudi pretirane gneče ni bilo.

Podrobnejši opis smeri in skico najtede tudi v plezalnem vodniku E. Zorzi, S. D’Eredità, Alpi Giulie e Carniche Orientali, 2019, ur. Alpinestudio.

Ostali vodnički:

Besedilo: Tadeja Magdič

Fotografije: Anže Javoršek, Damijan Kovač, Tadeja Magdič