Čez praznike
Z Jero sva na božični dan iskala sneg, in ga (kot večja masa turnih smučarjev) našla na severni strani Visokih Tur. V širšem izboru izhodišč (Obertauern z okolico, Zauchental, Flachauer Tal, Kleinarltal, Grossarltal, Gasteinertal, Ruarisertal) se odločiva za Grossarl, kjer smo 4 dni smučali v prav nadpovprečno dobrih razmerah, s tem da smo morali zadnji dan že nekoliko tuhtati, kje najti čim manj zorane terene. Tako smo v dolini, ki poteka v smeri sever – jug (zahodna veriga spada v skupino Ankogla v Visoke Ture, vzhodna pa je uvrščena v Radstadske Ture – skrajno zahodno skupino Nizkih Tur), smučali s Filzmooshörndla, Loosbühla, Schöderhorna, Heidentempla, Schönweidkogla ter Kreuzecka.
Z vrha Heidentempla smo opazovali še kar komadne slapove v dolini Kötschachtal in tako sva ob prihodu domov že menjala opremo v nahrbtnikih in šla pogledat, če je v Mallnitzu kaj ledu. Našla sva ga v slapu Kritzbrunn v dolini Dösner Tal. Naslednjega dne sva z Nejcem plezala še pod Prisankom in sicer slap, o katerem glas sega tako daleč, da sva bila v poplavi germanskih, romanskih in vzhodnoslovanskih govoric, prav vesela klene slovenske besede.