Ko sva s Tedijem tuhtala, kaj nama je še zlesti letošnjo sezono, sva se hitro zedinila, da je to lepotec po imenu Peričnik. Predvsem zato,ker se ne naredi prav pogosto.

Cesta proti Vratom je splužena do konca Mojstrane, vendar se da naprej tudi z osebnim avtomobilom. Že iz parkirišča pred kočo zagledaš mogočen slap, ki v tebi prebudi strahospoštovanje. Po parih minutah hoje prideš v čudovit ledni ambijent, ki te zaradi svoje lepote ne pusti ravnodušnega.  Pod slapom je že bila kupica fotografov in tudi plezalca, za katera smo kasneje ugotovili, da je bil naš Samo.

Slap je dolg dva raztežaja, ki sta napeta, pokonci, malo svečkasta, votla, skratka čudovita plezarija. Dober je občutek čiste vertikale, nič kaskadic, poličk in podobnega. Okoli 12h ga močno obsveti sonce,  takrat pa si res ne želim biti pod vsemi tistimi mogočnimi svečami.

1 komentar na “Peričnik”