Trije Vertikalci smo se v nedeljo odpravili plezat v Zajzero. Ker smo o dolini in njenih slapovih slišali že marsikaj lepega, smo se tja odpravili z visokimi pričakovanji.

  Zgodnji štart iz Ljubljane nam je omogočil, da smo prvi vstopili v slap Piccolo Nabois (WI4+). Plezanje naprej je prevzela Maja in že po nekaj metrih smo vedeli, da se je splačalo priti sem. Dober, mestoma odličen led, čudoviti razgledi, ravno pravšnja težavnost za uživanje nam je privabilo nasmeške na obraz. Plezarija je konstantna in dolga 5 cugov. Spust po vrvi ima sveže navrtana sidrišča in skupaj z Jakatovo novo vrvjo je to pravi užitek. Že po prvem raztežaju smo opazili večjo skupino ljudi, ki je korakala proti slapu. Italjanski gorski reševalci so imeli vajo, skupaj smo si delili eno sidrišče. Mi pri spustu oni pa pri vzponu. Bili smo priča zanimivemu varovanju soplezalca, (ne)privezovanju v sidrišče in podobnim manevrom.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ker smo bili razmeroma zgodnji smo vstopili še v slap La Bella Furlana (WI4+). Tale je pa res lepa Furlanka. Štart in ozkega grabna po svečkastem ledu, lušna sveča in cukerček plezarije v zadnjem cugu je samo nekaj highlightov slapu, ki se ga res splača it plezat. Led vseskozi poezija, dovolj možnosti za nameščanje varovanja in spet težavnost za uživanje. V slapu smo bili praktično sami, le ena naveza dosti pred nami. Sestop je trije spusti po vrvi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Imeli smo čudovit plezalni dan. Kdor ni šel, mu je lahko žal. Mi se bomo sigurno še vrnili sem.

Plezali smo: Maja, Jaka, Nejc.