Misel na lepo nedeljsko regeneracijsko turno smuko je zbledela v trenutku, ko se je na telefonu izpisala Samotova številka:

– Greva kej jutri?
– Samo, full sem zmatran, jaz bi kej lahkega, nedeljskega, mal za noge raztegnit.
– Ok, Jaka, prav, greva Črni graben!
– Ooou keeeej … !?!

Pa sva šla. Na dostopu je rahlo snežilo, Storžič je bil v oblaku, ampak midva pičiva dalje. Pogoji v smeri so slabi, snega je malo pa še ta je sipek in povsem neuporaben. Vseeno zadovoljna izstopiva in sestopiva po petem žrelu. Zasluge za smer gredo Samotu, ki je mojstrsko pohakljal najtežje dele.

Sledi še zasluženo pivo v Tržiču, kjer srečava še Dejana Ogrinca, ki se je vračal iz Večerne smeri v Begunjščici. Dobro izkoriščen dan!