Z Mihcem (PK Idrija) sva se danes pridružila vrsti za vroče žemljice in navsezgodaj odpujsala proti Plazju plezat Damoklejev meč. Prvi šok že na parkirišču. Danes je bilo RES mraz. Kot da mraz sam po sebi ni dovolj, se Miha spomni, da je pozabil spakirati kapo, ampak k sreči je imel v avtu rezervne gate in … Ja, cel dan me je varoval model z gatami na glavi – zdaj pa fukni, če upaš.

Pod slapom je iz zgornjih nadstropij občasno zlovešče zabobnelo, ampak podobno kot z gatami, sva tudi ta problem hitro rešila. Miha je imel v ruzaku čepke za ušesa, tako da težav z bobnenjem v trenutku ni bilo več.

Kakorkoli, slap je čudovit, dobro narejen, morda lažji kot običajno, led je dober, gneče ni bilo nobene. Edini problem je bilo tuširanje v četrtem cugu, ki naju je opralo do gat (kar pri Mihatu niti ni bilo težko, glede na to, da jih je imel na glavi) in nama odneslo Damoklejev srp, nekaj let staro smer, po kateri sva želela nadaljevati do roba stene. Mokra in premražena sva šla z vrha meča tako raje v dolino in na pir. Ob jezeru pa ob 14h popoldne na soncu še vedno -8 stopinj. Jup, danes je blo mraz.

Med pivom pa nama ni dala miru filozofska enigma, ki ji še vedno nisva prišla prav do dna. Namreč… A gate štejejo za čiste al umazane, če jih nosiš cel dan na glavi?!

Medtem, ko sem jaz plezal, je Miha virtuozno upravljal s svojim GoProjem in sproduciral spodnji filmček.