V nedeljo smo se Vertikalovci ponovno odpravili v Severno steno Triglava. Jaka je predlagal, da pelje tečajnike v Slovensko smer. Nič kaj boljšega, kot priložnost za znamenito smer v “Steni”, na katero smo vsi čakali.

V dolini Vrata se dan začenja počasi in tiho, le naša ekipa se z nahrbtniki na ramenih vzpenja do stene. Še s čelkami na glavi smo štirje tečajniki in trije alpinisti v zgodnjih jutranjih urah začeli z vzponom.

Do macesnov se je odvijalo vse kot predvideno. Glavni skoki so bili lepo zaliti in tako se je izkazalo tudi višje v smeri. Nekaj kopnega plezanja v skali in prečenje snežišča pod Belimi platmi so razvedrili naš vzpon. Temperatura je bila ves čas dokaj visoka – toliko, da smo napredovali le v kratkih rokavih. Spet smo prišli do snežišča. Bučarjeve stene so bile odkrite in prav zraven je žuborela voda, ki v majhnem slapu teče po steni. Še nekaj kamnitih skokov v grapi. Mimo Zlatorogovih polic smo se vzpenjali po dolgem snežišču. Pred oknom pa je vodja zavil v levo in po originalnem izstopu vse do grebena.

Medtem, ko so se na zahodu nabirali nevihtni oblaki, smo na vrhu smeri na soncu izvedli obvezno fotografiranje in se napotili proti naši sestopni poti. Pot čez Prag je na vrhu lepo zalita, tam kjer so nameščene jeklenice pa je pot kopna.

Na toplejšem zraku smo si oddahnili in pri potoku uživali še malo sonca.

še nekaj fotografij