‘Uncategorized’

Preteklo nedeljo so se 4 nadebudni vertikalski plezalci: Samo, Filip, Hana in Matej, udeležili tekme na Zapotoku.

Nič za to, če tudi vi prvič slišite za ta kraj… visoko nad Igom, že v območju medveda, so lokalci v bivšem hlevu postavili kulturni dom, v nekaj udarniških akcijah pa je na podstrešju zrasla prav prijetna bolderca. Tekma, ki je bila zamišljena predvsem kot plezalno druženje začetnikov, je krasno uspela. Tokrat ni bilo prostora za običajno borbo za mesta, slabo voljo staršev otrok, ki so se ”preslabo” odrezali, ni bilo taktiziranja, ampak le navijanje in spodbujanje za plezalca. Na koncu so bili vsi zmagovalci in vsaka ekipa je dobila svoj pokal.

Čestitke organizatorjem za pozitivno energijo in za spodbujanje razvoja plezalne kulture. Še pridemo!

Preteklo soboto sta se dva fanta iz otroške plezalne šole, Matej in Filip, udeležila tekmovanja v Radovljici. Tokrat so tekmovali v  balvanih, ki so bili različno težki. Tekmovalcev je bilo zelo veliko in zato so morali na vsak poskus kar dolgo čakati, ampak so se kljub temu otroci v dveh urah pošteno navili. Čestitam Mateju za osvojeno 25.mesto na prvi bolderski tekmi in Filipu za 36.mesto na prvi tekmi sploh.

Pravita, da nej se pazjo, da zdej bomo šele začel zares trenirat 😉

V nedeljo 22. 1. smo odprli prvo skupno plezanje v letu 2017. Zbralo se nas je deset članov in odpravili smo se v dolino Kokre plezat slapove. Plezalo se je lažje slapove tako, da je bilo plezanje primerno za vse, tudi za tečajnike. Preplezali smo vse markantne slapove v koritnici. Zahvaljujem se vsem, ki ste v vodstvu popeljali čez slapove tečajnike in pa malo manj sigurne člane tako, da smo v poplezavanju lahko uživali prav vsi.

Za današnji dan pa bo Nejc kaj napisal.

Tečajnika prosim za kakšen komentar in slikco.

Lep pozdrav Tadej.

Narodni šport Slovencev je pretentati oblast in opraviti nekaj na črno. Zavezništva na tem področju so razvejana, zato ne čudi, da sta se naš Jaka in Miha Klavžar (AO Idrija) namenila ponoči preplezati Luciferja. S to namero se je preko zvitih, vendar popolnoma zakonitih metod seznanila oblast v vlogi načelnika AKV. Kot je za oblast značilno, sem plezal čisto zadaj, nekajkrat tudi v popolni temi – s cepinom sem si med obupnim nekontroliranim mahanjem v srditem boju večkrat ugasnil čelko.

Kvaliteta ledu je bila čista poezija, tudi tema presenetljivo ni preveč moteča oz. sploh ni, ko se navadiš! Smo pa opazili, da se širijo na spletnih straneh debele laži o množičnem obisku Luciferja. V njem smo bili popolnoma sami!!!

Edina slaba stran poznega plezanja je ta, da na pumpah ne prodajajo več določenih artiklov. Tako smo bili prisiljeni popiti nekaj, kar običajno kupujemo otrokom. Zato lahko zaključimo, da smo bili pri polnočni vrnitvi v Ljubljano bogatejši še za eno nealpinistično izkušnjo.

Glede na naraščajoče število vzponov na ferajnu se pojavlja dvom o resničnosti samih izvedb. Zatorej ne bodite presenečeni, ko boste naslednjič na prvem štantu s težavo vlekli vrv. Prvo boste zagledali izbuljene oči in čez 5 minut še preostali del mojega telesa. To je nenapovedana kontrola, ki jo izvaja oblast!

Matjaž

Vremenska napoved ni bila po godu zmrzljivcem. Ne, v visokogorje ta vikend ne bo šlo… Nejc je naštudiral, da v Logarski ne bo niti tako zelo pihalo niti ne bo polarnega mraza.

Že preden zaviješ v Logarsko, so na levi in desni vsi grabni zaledeneli. Najprej sva splezala Palenk, ki je v prvem cugu puter, v drugem je trd, da se cepin odbija, v tretjem je pa teklo, kot poleti. Potem sva šla še v Firštov slap, ki je krajši in slajši, led je super.

Pejte lezt, pa kkšno sliko naredte!

Zadnji dan dopusta sva si z Mihatom (AO Idrija) privoščila vzpon za dušo v Slovenski smeri v Steni. Ker sva bila na robu stene že malo čez deseto uro, sva turo podaljšala še s skokom na vrh prek Milerjevega kamina. Razmere so še vedno dobre, stabilno vreme, ki smo ga imeli decembra pa nas obdaruje tudi v januarju.

Glede na razmere je še najbolj neverjetno to, da v Vratih ni bilo skoraj nič ljudi: vodniška naveza v Kratki nemški, solo plezalec v Slovenski, še nekaj ljudi iz Kredarice proti vrhu. Vsi ostali plezalci so bili v ponedeljek očitno v Sinjem slapu. Jup, internet je ku*ba 😉

P.s.: Filmček je prispeval Mihec.

V soboto smo se z Mihatom in Bojanom (oba AO Idrija) odpravili proti Široki peči. Nihče od nas še ni stal na vrhu, orientacija pa nas je tokrat (večkrat) pustila na cedilu, zaradi česar smo izgubili polovico dneva. Ko smo končno rešili vse orientacijske zanke, se je Bojan odločil počakati, z Mihatom pa sva se želela povzpeti čim višje v kratkem času, ki je ostal na razpolago. Obrnila sva pod vršnim delom Široke peči, na vrhu amfiteatra. Kljub neuspehu, je bil za nami super dan v gorah, ob vseh izletih mimo, smo splezali več kot bi nam bilo treba in domov smo se vrnili zadovoljni, hkrati pa odločeni, da se pred koncem zime še enkrat vrnemo v srce te nore pokrajine in zaključimo vzpon. Miha, ki je bil isti dan na matičnem odseku sprejet med alpiniste (čestitke!!!) je skupaj zložil spodnji filmček.

Načrtovani ogled Bivaka II ni uspel, ob 8:45 sem na 1930 m n.v. obrnil. Na 1600 m se začne resnejše gaženje, kmalu se »dober občutek« postavlja pod ? Zgleda, da je pred sneženjem deževalo, zato se višje pojavlja trda vmesna plast. In ko na napihanem zagaziš do prašnikov, se želje ohladijo! Glede na sledi je nekdo včeraj tišal gor s smučmi, do kam je prišel, pa ne vem. Kakorkoli, sestop prvih par sto metrov je bil »zanimiv«, sonce pa je poskrbelo, da so se mi izpod nog valili deli snežnih mož v dolino. M.

Za Cmirom

Stena

V četrtek 29.9. pričnemo z aktivnostmi nove sezone Alpinistične šole AK Vertikala. V plezališču Turnc pod Šmarno goro bomo v sektorju Garderoba organizirali spoznavno plezanje za vse udeležence in interesente alpinistične šole. Plezališče bo zasedeno od 16.ure dalje.

Vse plezalce in obiskovalce omenjenega plezališča ob tem prosimo za razumevanje.

Hvala in lep pozdrav,
AK Vertikala

V petek po službi sva se z Nejcem odpravila proti Vršiču in zlezla eno izmed lepotic severne stene NŠG, Smer po zajedi. Vstopila sva že pozno popoldne, zato sva v smeri dodala na gas in 3h kasneje še pred mrakom izstopila iz stene. Na hitro sva pospravila robo in stekla proti avtu, a vseeno za 2 minute zamudila pivo na Petrolu v Kranjski gori.

Pot sva nadaljevala proti Vratom. Prvotni plan, nočitev v Bivaku pod Luknjo, sva spremenila, ko sva se slišala z Menotom. V bivaku mu je družbo že delalo 9 Čehov. Juhej! Ker sva brez spalk, se odločiva za nočitev v Šlajmerjevem domu, zjutraj pa gasa pod steno. Zlezla sva Wisiakovo smer, bombonček zahodne stene, Meno pa se je s soplezalcem ta dan mudil v Zahodni zajedi.

Bil je izvrsten konec tedna, Nejc pa se je glede na (ne)izkušenost in status tečajnika izkazal za dobrega soplezalca. Za prvo daljšo smer v veliki steni je svoje delo opravil z odliko. Obe smeri sem sicer plezal v vodstvu.

Za razliko od petka, nama tokrat pivo ni ušlo! Za prvo presenečenje je poskrbel Meno, ki nama je po vzponu pred avtom pustil dve piksni Uniona (genialna poteza!), ker je bila žeja po dveh dneh plezanja vseeno prevelika, pa sva z gašenjem nadaljevala še pri Firerju … v Dovjem.

Slike v novi galeriji