‘Uncategorized’

Do torka, 19.1., oddajte vzpone predsedniku na mail:  jakakrizanic@hotmail.com. Poleg tega, da je to potrebno zaradi registracije kluba, se vam to letos še posebno splača… najboljši vzponi bodo nagrajeni, kdor pa jih ne bo oddal, bo dal na žurki za rundo. 

Odpiramo natečaj za najboljši motiv za nove klubske majčke!

Stvar je taka… svojo super odštekano idejo do dobra razviješ in za potrebe izbora spraviš na papir… sprintaš, odtisneš bakrorez, posušiš akvarel… Svoj izdelek prineseš na žurko, ki bo po občnem zboru 21.1. Tam bomo izbrali zmagovalca.

Avtor zmagovalnega motiva za nagrado dobi krasno majčko!

Vertikalci, na dan z domišljijo in ustvarjalnostjo!

Že dolgo časa nisem nič napisal, pa sem si sam pri sebi rekel, da bi bil greh če nebi take lepe, divje ture vsaj malo omenil..

Blaž, Matevž (Bricalp), Valentina (AAO) in jst smo okoli 15h ure v petek krenili proti Trenti, naš plan pa je bil sledeć; prespati v zimski sobi v zavetišču pod Špičkom, zjutraj pa nadaljevati naprej proti grebenu Pelcev.
Do bivaka smo porabili približno dve uri, se udobno namestili, pojedli, spili in kar hitro zaspali. Zjutraj se zbudimo okoli 7 ure in se počasi začnemo pripravljati na nadaljevanje ture. Ko prispemo do grebena se vsa uživancija šele začne, od tu naprej sledi poplezavanje nekje med II-III. Plezalno gledano bi turo lahko primerjali z Zeleniškimi špicami, mogoče za malenkost zahtevnejša, kondicijsko gledano pa je tura kar zahtevnejša, saj medtem ko pri Zeleniških špicah že jodlaš na Srebrnem sedlu se pri grebenskem prečenju Pelcev tura šele dobro začne. Osnovna obvezna oprema je štela; cepin, dereze, 60m vrvi, 5 klinov, pas, reverso, maticarke, prusik itd..
Strik nam je kar dobro prišel v poštev saj smo se odločili za spust po vrvi iz Zadnjega Pelca, ker nam pač plezanje po strmih deloma posneženih travah ni ravno dišalo 🙂  .

Za glavni del sestopa pa smo se odločili ubrati neko svojo varijanto saj se nam je zdela markirana pot nazaj pod Špičkom predolga. Prečili smo markirano pot in nadaljevali desno proti dolini po dooooolgih neskončnih travnikih, listastih gozdovih, nadležnih borovcih, skalnih skokih in končno v gozd proti dolini.
Turo vsekakor priporočam! Za slike pa KLIK na GALERIJO.

Z različnih vetrov nabrani, s skupno željo po topli skali smo se nabasali v avto in se odpeljali v Omiš. Za 5 dni.

Prvi dan smo se po dolgi vožnji ustavili v Splitu, natančneje na Marjanu. Zavetrna južna lega je poskrbela, da smo se dobro ogreli. Plezalno in dobesedno. Do majčke s trakci. Enkrat smo frikali tudi v Breli. Kot v vodničku piše, si v plezališču sam. V majčki s trakci.

Pokukali smo tudi v daljše smeri. Plezali smo v Omišu v zavetrnem, sončnem sektorju Ilinac, smeri Rambo in The secret of Cetina. Rambota prav, Cetina pa nam ni razodela svoje skrivnosti, ker je Čujić pozabil vrisati eno levo linijo svedrov. Iz obeh naj bi sestopil s spusti po vrvi. Jaz toplo priporočam, da ne. Smeri potekata poševno, stena pa je precej razbita, zato ne bi. Nekaj metrov od roba stene poteka potka. Usmeriš se levo in po približno 10 minutah prideš v vas Gata. Potem nadaljuješ po glavni cesti proti Omišu. Če imaš srečo, te bo kdo zapeljal. Če ne, greš skozi tunel in se čez 50m odcepiš levo na markirano pot, ki te pripelje do avta. Vmes se nabašeš narabutanih kakijev. Če imaš srečo, da je pes privezan. Midva sva šla lačna peš.

Enkrat drugič smo plezali nad Omišem v Stomorici, smer Forma piva. Po čisto alpinističnem iskanju smeri, smo pogumno zarinili. Pivo je za 6a v kar pošteni formi. Sestop je spet zanimiv. Čujić predlaga abzajl. Smer poteka poševno, zato smo rekli, da mi to ne bi. Od zadnjega narisanega štanta smo splezali še kratek cug do vrha grebena. Po krajšem raziskovanju terena, smo v razpoki našli padlo žrtev, že vso brez dlake, nato pa še sestop. Po grebenu nadaljuješ približno 10 minut proti vrhu Stomorice. Preden greben postane strm, se držiš desnega boka in najdeš navrtan abzajl. Sestopiš do škrbine, kjer narediš še 2 abzajla in si pod steno.

Dnevi so bili kratki, ob pol petih je že tema. Pa saj nam je pasalo, smo se nasmejali in naspali na zalogo. Večeri so prav zimski. Skozi kanjon Cetinje zapiha tako mrzlo, da zmrzneš kot v reklami za Winterfresh. V južnih zavetrnih stenah se pa podnevi sončiš. V majčki s trakci.

V četrtek 19.11. ob 21h pričnemo s klubskimi treningi spinninga pod vodstvom Tomo Šetine. Vsi prijavljeni boste o tem obveščeni tudi po e-pošti.

Zaradi četrtkovih treningov pa je prestavljen tudi klubski sestanek, ki bo v zimskem času tako potekal med 19:30 in 20:30!

V nedeljo 11. oktobra bomo imeli skupno spoznavno turo s tečajniki generacija 2015/16. Najverjetneje bomo po brezpotjih raziskovali območje Repovega kota, možni so tudi alternativni predlogi. Podrobnosti bomo dorekli na četrtkovem sestanku!

Kot vsako leto Tomo tudi letos vabi na januarsko smučanje v Val Thorenu. Smučali bomo med  23. in 30. januarjem 2016. Dodatne informacije o prevozu, cenah, apartmanih … vam bo priskrbel Tomo Šetina.

O peharju je bilo ze vse napisano in povedano, tako, da ne vem vec kaj naj se napisem, lahko pa se strinjam z naslednjimi ugotovitvami prebranega materiala, ki sem ga nasel na internetu.

– Smer je lepa !!!
– Vilice so za svoje oceno tezke !
– Zadnji tezji raztezaj – luska – je psiho !

Vse skupaj pa se je začelo s telefonskim klicom Kekca…

“Ti kva bos pocel za vikend, a greva še enkrat uno najino probat? tm v platah bi lohka kr svedrovc notr vrgla, da ne bo psihe, sam hiltija je treba dobit. Rezervni plan je pa Aso, tle me tud vsi jebejo, da tega se nism splezu”

Ja drgac me mal kriz zafrkava pa tud mal sm bolan, matr ej sam izgovori, ja dej pejva, zrihti pa greva… Za Asota pa tud jst ze 3 leta iscem !

In tako sva uporabila rezervni plan in preplezla Aschenbrennerjovo smer v Travniku. Janez Kekec (AO Rasica) zdaj lepse spi, oko mu ne trza vec in spet je dubil tek po piru 🙂

Konec koncev je bil pa tale stric Aschenbrenner en zelo pogumn clovk z dobrim obcutkom za orientacijo !!

GALERIJA !!!

P.S; Za plezat sm dosegljiv do srede ker pol pa morje vabi 😀

Ker sva s Samotom obadva poskodovana, plezava lazje smeri z moznosti “lazjega sestopa” 🙂 😛 . Preplezala sva Cesnovar-Srakar s Kranjsko varianto. V zadnje, ko sem plezal to smer se ne spovnim, da bi bil zadnji raztezaj toliko podrt. V smeri sva malo cakala zaradi naveze pred nama, sicer prijetne druzbe akademke in akademca. Sem pa ugotovil, da cakanja ima tudi svoje prednosti… ne rabis gledat skice, medtem, ko soplezalec pleza imas moznost pokramljati s soplezalko 😀 itd.

Slike !!

P.S: Mogoce se mal koristnih informacij (za une, ki jih iscete) .Smer ima navrtana sidrisca, nekje mogoce varovanja malo primankuje (frendi 0.3 do 1, klini; profilc, jesenican..) .Za bolj vplezane (VI plezalci) dzabe smer, malo slabse plezalci (V plezalci) boste pa kje plesal Elvisa 😉

Zaradi napovedi obilnega dežja je tokrat moja odločitev padla na severno steno Grintovca. Z Majo sva splezala Zgrešeno smer, izbrala pa sva desno varijanto!

O sami smeri je zelo malo napisano, ki pa je kar malo krivica, saj je smer zelo lepa 😉 . Linija poteka desno od smeri, Grintovčev steber.

Vse skupaj se začne z močno petico zajede, ki pa vsekakor ni bogato opremljena s klini ampak obstajajo zelo dobre možnosti varovanja s frendi. Po približno 50m pridemo pod streho na gredo (sidrisce) , nadaljujemo levo in od tam zagledamo novo LEPO zajedo (V). Že spet skoraj polni raztežaj vrvi, kjer pridemo na udobno sidrišče pod drugo streho, plate preplezamo po levi strani, ki pa nas pripeljejo v lažji svet in posledično v smer Grintovčevega stebra.

Če vremenske razmere ne zadostujejo celodnevnem plezanju ali pa če preprosto nimate časa vam definitivno priporočam Zgrešeno.

Slike v Galeriji.