‘Uncategorized’

Meno v detajlu.

V soboto sva z Menotom splezala Zupanovo v Koglu. Vsi raztežaji razen prečke so bili povsem mokri, sploh prvi kamin je imel več vode kot Rinka pomladi. Vseeno sva smer podelala tekoče in brez zapletov. V Koglu sta ta dan plezala tudi naš Šiška in Andrej (AAO).

Ker sva bila zgodaj zunaj, sva se odločila turo podaljšati in si po plezalnem zaželela še kondicijski trening. Vreme se je že začelo obračati, zato sva vstopila v J raz Skute. Spodnji in zgornji del sva plezala nenavezana, v srednjem delu pa sva najprej dočakala močno ohladitev, ki je prišla skupaj z oblakom, meglo in vetrom, kasneje pa še krajši naliv sodre. Vsekakor popestritev smeri.

Sestopila sva preko Štruce, po snežiščih mimo bivaka pod Dolgimi stenami, na Cojzovo kočo in tako zaokrožila dolgo in lepo turo.

Več fotografij v galeriji!

V soboto sva z Menotom navkljub slabi napovedi, ali pa prav zaradi nje, zarinila v Staničev vrh. Dan je bil popoln, črni oblaki so se vozili mimo, midva pa sva zlezla dve lepi smerci: Zatišje 120m VII/V+ in Epilog 130m VI+. Čeprav oba lačna daljših smeri in večjih sten, sva dnevu vseeno ukradla maksimum. Češnja na tortici pa je bila ploha, ki se je usula malo za tem, ko sva se usedla v avto in odpeljala proti domu. Neprecenljivo!

Par fotk!

Med prvomajskimi prazniki smo se trije Vertikalci (Robi, Petra in Jaka) ter dva člana AO Idrija (Miha in Valter) podali na Zahod. Plan je bil prvi dan na kočo pod Gran Paradisom, drugi dan na vrh, smučati v dolino, prespati v Chamonixu, tretji dan na Grands Mulets, četrti pa Mont Blanc in smuka nazaj.

Za Gran Paradiso smo ujeli zadnji vlak in za las prehiteli fronto, zalomilo pa se je tretji dan, ko je nad Chamom zapadlo skoraj meter snega. Vseeno smo se z gondolo zapeljali na srednjo postajo (Plan d’Aiguille) in preživeli nepozaben dan na snegu.

Odličen izlet v top družbi!

Evo ferajnovci,
da vas zbudim iz zimskega spanja (in smučanja). Včeraj smo na ferajnu modrovali kam med prvomajskimi. In pazi to, danes sem zvedel, da je občina Medvode (tam je AKV uradno “doma”) pobratena z Municipale Arco, po domače z občino, ki je idealna kot izhodišče za frikarijo ali pa alpsko dejavnost – je včeraj že Tedi vse razložil!
In ker smo pobrateni, imata obe strani možnost dati drugi za bagatelo na voljo apartma. Kot se razumel, je prostora za 4 ljudi (ampak mi se bomo po balkanski navadi še švercal, kajne!). Zatorej mi prosim javite, če ste sploh (vi smukači) zainteresirani, da rezerviram apartma in da se nam ne bo kdo urinil.
Matjaž

Dragi Vertikalci, letos bomo imeli nove majčke!

Dobili smo vzorce, ki jih lahko pridete pomeriti ta četrtek na ferajn, da bodo res tipi-topi napete čez težko prigarana široka ramena. In da slučajno ne bo mahedralo okrog trebuha… Tudi naročila bom začela pobirati v četrtek.

Se vid’mo 🙂

Kot se za konec tedna spodobi, smo se tudi tokrat podali v hribe in speljali zimski tečaj.

Optimistično smo štartali s polno opremo, saj smo optimistično računali, da bo spluženo vsaj do koče pri gozdu. Izkazalo se je, da ni tako. Pot smo s 30 kg nahrbtniki prekorakali v lepem vremenu vse do koče na 1380 mnv.

V sklopu tečaja smo najprej spoznavali sneg in osvajali lavinsko tehniko. Sončno vreme je pripomoralo k dobremu počutju saj nas ni preveč zeblo. S praktičnimi vajami smo naštudirali snežne plasti in jih preizkusili z različnimi tehnikami. Iskanje ponesrečenca v plazu pa je vedno koristno “vežbati”.

Zvečer sta se najbolj spodobili topli obrok pri Tonki in vesela družba ob peči. Zato smo si naslednje jutro privoščili še drugi del tečaja nekoliko višje. Marjanu se je zdelo dobro, da smo lahko v živo videli več plazov iz bližnjih gora. Vse pripomore k nabiranju izkušenj 🙂

Na sporedu sta bila spust po vrvi in gibanje naveze, kjer smo poleg premostitve visokih snežnih sokov 🙂 se ukvarjali tudi s padanjem snega in simulacije zimskih razmer. V sklopu tečaja pridobijo lopate še dodatne funkcje, kot naprimer obmetavanje tečajnikov.

Da ne bi konca tedna zamoril dež v nižini, smo se klubsko odpravili na zimsko turo.

Pod vodstvom izkušenega alpinista Aleša Cvahteta smo mimo koče na Kofcah podali čez greben na Kofce goro. Velja pripomniti, da je bila koča ob našem prihodu še zaprta, zato smo vsi zaželeli oskrbniku “dobro jutro” 🙂

S koče proti grebenu je najprej vodila gaz, od križa pa smo se sami prebijali po globokem snegu, vse do vrha gore. Priložnost smo seveda izkoristili, da smo vadili kako se pravilno dela gaz. Izmenično smo se zamenjali v vodstvu kolone in osvojili vrh.

Na vrhu smo imeli izjemno dober razgled na meglo. Temperatura je bila prijetno sveža, zahvala gre tudi vetru in sneženju 🙂

Ob povratku v kočo smo eni prvič uživali v znamenitih “Kofce” štrukljih in piškotih, ki jih je spekel sam vodja šole A.I. Marjan Kozole. Sledilo je predavanje o plazovih in praktični prikaz lavinske tehnike.

Veselimo se prihajajočega dvodnevnega zimskega tečaja.

Pišeta: Jan in Erik

Po dolgem času že spet kondicijska. S Samotom sva v soboto odšla proti Grintovcu in preplezala Grapo čez jame, sestopila pa čez Dolge stene.

V grapi so bile razmere vprašljive, pa ne zaradi skalnega skoka ampak zaradi klože. Pri sestopu (Dolge stene) pa so naju razmere pozitivno presenetile. Ker sva bila zelo dehidrirana sva se ustavila še pri Jurju in se ponovno hidrirala .
Še vprašanje za širšo množico, od kje ime Grintovec ? Nekje sem prebral, da zaradi vrste trave na strehi, ki pa se imenuje Grinta?

V soboto sva šla z Majo pod Prisojnik od blizu pogledat stanje slapov. Splezala sva Slap pod Hudičevim žlebom, ki je solidno narejen, pod Levim pa sva obrnila. Že tako svečkast slap se je v popoldanskih urah ob +3 stopinjah še dodatno topil in nisva želela vlagati Jollyja že med prvo ledno turo sezone. Centarlnemu manjka še kar precej, zavesa 2. cuga je še nekaj metrov nad tlemi, Desni pa je še v bistveno slabšem stanju. Ta dan je za nama plezalo še nekaj navez, vse v istem slapu. Slike v Galeriji.

Danes se je končno zgodil dan, da je tudi Meno poslal vse skupaj v 3pm, si vzel dopust, in se pridružil tistim 99% folka, ki odmarajo in gre zato vse v k. In sva preplezala Drugi slap v Krnici.

Prvi raztežaj je najbolj problematičen s steklenim ledom, ostalo postreže z vsem možnim: talarji, putr, plundra, potočki. Zavesa je tudi poglavje zase – krhek svečkast led, cepinov se ne da zabijati ker se vse takoj podre, tako da je bil tam bolj drytooling.

Po treh raztežajih se nama je vrv spremenila v zajlo, kar je vse skupaj še bolj popestrilo. Posebej sva uživala v 2 urnem spustu po tej jeklenici in njeni neverjetni tendenci, da se zamrznjena še bolj vztrajno zapleta kot če je suha 🙂

Galerija