‘Uncategorized’

Po neuspesnem “prvenstvenem vzponu” , ki se je dogajal prejšni teden, ko sva se s Kekcom z dolgimi nosovi spustila nazaj pod steno in se odpeljala na pir, sem si tokrat izbral preverjeno LEPO linijo v Dolgem hrbtu – Trikot.

Tokratna ekipa je štela Samota, Majo in mene. Smer je lepa in mojstrsko izpeljana, pozitivno me je presenetil prehod skozi okno v previs in v lažji žleb. Lahko rečem samo svaka cast za tako izpeljanko 😉 . Vglavnem smer priporočam… samo sestop je malo jeb….

Fotke!

Po tem, ko so se plani o klubski odpravi v Kirgizijo predčasno zaključili, se nas je pet vertikalcev pridružilo sedmerici, ki so  pod okriljem Iztok Cukjatija planirali naskok na Pik Lenin.

Ducat avanturistov se nas je tako 4.julija odpravilo pod mogočen pamirski sedemtisočak in neverjetnih 8 nas je približno dva tedna kasneje stopilo na njegov vrh.

Ker je vsa skupna doživetja in prigode nemogoče strniti v kratek post, naj o dogajanju več povedo slike v galeriji. Pri tem naj se opravičim: gre za mojo perspektivo, le eno od dvanajstih na hribu.

S Samotom sva v soboto plezala JLA v Sitah. Smer drzi dokonca, saj so v smeri vec ali manj VI, za posladek te pa caka se previs z oceno VII-.

Štartala sva kar pozno, ob 08h iz Tamarja v smer pa vstopila ob 11h (naveza pred nama). Žreb je izbral Samota, da je preplezal prvi raztežaj zelo krušljive V in zelo intenzivni raztežaj VI, mene pa, da sem preplezal po skici najtežje ocenjen raztežaj, VII- . Tako kot sem že omenil, smer je intenzivna in lepa, težave se kar vrstijo od previsov, žlebov, prestopov, pok in zajed.Za smer sva porabila nekje dobrih 5 ur.

Še nagradno vprašanje za starejšine, od kje hudica ime JLA? Nekateri pravijo, da je eden izmed avtorjev smeri odšel služit v JLA tik po tem, ko je preplezal omenjeno smer, že spet drugi, da sta ga plezalca rada cuknila in nadela ime smeri “Jaz Ljubim Alkohol” .Debata za naslednji klubski sestanek ? 🙂

FOTKE !!!!

S Tadejo sva danes napadla Kratkohlaco. Sicer delno opremljena petica ne predstavlja nobenih resnih tezav, vam pa jo priporocam plezati kadar je suho! Saj plezarija v Kratkohlaci vsebuje kar nekaj trave (beri: z eno nogo v skali z drugo v travi). Zadnji raztezaj IV sem preplezal kar dvakrat 🙂 !! … ostalo naj ostane skrivnost 😉

Slike

Križanič-Sršen naveza že spet v akciji ! Tokrat izbereva nama že obema znano smer, Direktna v Štajerski rinki. Ideja je bila Jakatova jst pa sem z veseljem zagrabil, saj je smer lepa z zračno prečko in ravno prav popoprana.

Drživa se pregovora; ” Rana ura, zlata ura” in tako se dubiva v Kamniku ob 5:30h. Ko začneva z dostopom obujava spomine iz otroških dni in pojeva hite izpred 20 let vse od Colonia do Kekčevih pesmi 🙂 .

Tempo je dober in hitro sva pod steno, tam pa naju prisilijo, da narediva pavzo (2 uri), saj sta v steni ŽE dve navezi.

Končno!!! Napočil je najin čas, plezava hitro in suvereno pri iskanju izstopa iz stene pa nehote preplezava glavo – Štajerske rinke in zabeleživa skupni čas plezanja 5 ur.
Še lavf dol do avta na 2 banane 1 jabolko in 2 pira 😉 . Oba se strinjava, da zaradi takih dnevov kot je bil danes se splača plezati.

Fotke!!!

Z Majo sva v soboto sla na zmenk s Crnolasko. Lepa linija, katere mojster je seveda Francek Knez, kvalitetna skala in se vec se najde v Vezici.
Smer se pricne nekje 20m desno od Gersak-Grcar in sledi najbolj logicnimi prehodi (stolpici, zajede itd.) mocno v desno (skoraj 3 polne raztezaje) do poke, ki vijuga v levo nad njo pa so crni previsi (poki se izognemo, plezamo po levi strani, kjer tudi pod previsom najdemo klin). Sledimo strmo zajedi nad njo pa ze spet zavijemo desno in navzgor cez previs vse do borovcev.

Skoraj sm ze pozabil kaj je smisel alpinizma, imeti se fajn, plezati&zvizgati in peti s soplezalko ali soplezalcem, in tudi tocno to sva pocela 🙂 .

Za sestop sva se odločila za spust ob vrvi po Akademski, Maja pa je bila tako navdušena nad manevri, ki jih je predkratkim vadila, da se je odločila še enkrat malo povaditi manever samoreševanja – punca zna!!! Med spuščanjem sva naletela še na enega pravega kerlca – Marjana, ki pa je obdeloval Akademko oz Akademsko smer.

Fotke so v galeriji

Vse povsod je bilo prebrati “Plezas po velikih legokockah” … no pa se je tudi otrok v meni zazelil teh lego kock, in tako sva sla..

V soboto sva se s Tadejo odločila preplezati Krvavo smer. Zjutraj okoli 8 ure se dubiva in se zapeljeva proti Ajdovscini. Dostop pod steno najdeva brez problema se hitro naveževa in po dveh urah kot enakovredna naveza stojiva na vrhu.

Gre bolj ali manj za kaskadno smer s kvalitetno skalo (nekaj 5m pod vrhom je treba malo previdnosti..). Smer je lepo opremljena, tako da ce ne zabluzis ne rabis skoraj nic (mogoce kaksngega frenda…). Za kondicijo sva se odločila se skocit po stempiljko na planinsko kočo Antona Bavčerja.

Slike so v galeriji

Po vsej verjetnosti zadnja smuka to sezono je postregla z veliko užitkov na odlični “smetanovi” podlagi. Zgoraj je snega sicer še dovolj, a s padanjem višine hitro pada tudi debelina snežne odeje.  Z nekaj kratkimi presledki sva se pripeljala približno do sredine proge (Canin turistica), od tam pa še kakšnih 20 min peš do avta (Sella Nevea).

Grega in Marko

Akterji: Tonček, Luka, Andraž

Plusi:

• vreme na dostopu
• ninđa kozorogi
• plezarija v zadnjem raztežaju
• abseil brez problemov

Minusi:

• zoprn dostop čez spolske trave
• vreme v trenutku, ko smo vstopili v smer
• zoprn sestop čez spolske trave

FOTKE

Akterji: David, Marko in Grega

Vzpon: 40 min peš, nato na smučeh, ter po Mitterkeiltal na vrh

Spust: iz vrha Zagutnig-a v Mitterkeiltal + 25 min peš do avta

Vreme: Opekline na obrazu (spet)

Ocena ture: Lepa in zelo malo obiskana tura (ves sneg je bil samo naš… vse smo razril).

Skratka, tura omogoča veliko uživaškega smučanja!

INFO

FOTO