V sredo smo šli Tadeja, Luka in Andraž v Jalovčev ozebnik – drugi poiskus.

Cilj je bil sicer vrh Jalovca, vendar smo se na vrhu ozebnika odločili, da imamo dovolj. Tadeja in Luka sta namreč 3 ure do kolen gazila do začetka ozebinka, tam bi nato človek pričakoval, da bo kdo drug prevzel, vendar smo se mi privatniki na smučeh raje še naprej šlepali za njima :)

Navzdol sem se seveda jaz na smučeh spet imel bolje (Luka me je preklel po dolgem in počez:)). Po začetnih nekaj presranih zavojih (zame prva tura take težavnosti) je bilo kot na smučišču. Zoprn je bil samo spodnji del skozi gozd do koče.

Fotke

V nedeljo smo imeli v klubu organiziran tečaj lednega plezanja, ki so se ga udeležili letošnji in lanski tečajniki.

Ker smo v Tamar prišli dokaj pozno, so bili vsi slapovi že popolnoma zasedeni, vendar smo vseeno našli prostor v votlini pri Skritem slapu. Po začetnih težavah (zakrivanje nečednosti, ki so jih pustili predhodni plezalci), nam je Kruhi pokazal izdelavo sidrišč z lednimi vijaki, abalakova sidrišča, spust po vrvi z enim lednim vijakom ter tehniko lednega plezanja – to smo tudi praktično poiskusili na prečki z v naprej zabitimi cepini.

Za finale, ko se je gužva na ostalih slapovih malo umirila, pa smo preplezali še Desni in Skriti slap.

Slike

Vstopni raztežaj

V torek po šihtu sva se s Samotom zapeljala na Jezersko. Zaradi snemanja reklame in popolne zapore ceste, sva imela podaljšan dostop, kar sva stoično prenesla, ko naju je teta režiserka s poti poslala stat v sneg in čakat na naslednji posnet kader, pa je pulz nekoliko narasel. Verjetno tudi režiserki, ko ji je Samo cinično pomahal in nadaljeval pot proti spodnji postaji žičnice.

Ko sva se pod slapom naštimala, se je ravno stemnilo. Čelke na glavo in gasa. Spodnje raztežaje sva plezala nenavezana, na vrhu podstavka sveče pa me Samo namesto žreba razveseli z “Zdaj pa kakor hočeš…” Z veseljem sprejmem darilo, malo kasneje si čestitava na vrhu in stuširana odhitiva nazaj v dolino. Sveča je sicer zelo mokra, ampak dobro narejena, led je dovolj dober za varno plezanje, le na vrhu nekoliko votlo doni. Navalite, dokler je še!

V nedeljo smo se Samo, Rok in jaz po sledeh predhodnikov podali v Spodnji Ledinski slap. Slap je v ključnem raztežaju nekoliko moker, sicer pa odlično narejen.

Nadaljevali smo še v Zgornjega, kjer je ledu ogromno, je pa precej suh in trd, zaradi česar se delajo precej zoprni krožniki. Zaradi omenjenega, je slap težji kot sicer in potrebno je biti zelo pazljiv in skoncentriran do roba, sicer te čaka testiranje kvalitete nameščenih varoval pod ritjo.

Fotke!

Danes smo z Majo, Menotom, Šišem in pridruženim članom Jurijem zgazili Jalovčev ozebnik. Razmere so bile odlične, Jalovec pa je ovila megla, tako da smo turo zaključili na vrhu lijaka. Smuka po kuloarju je bila vrhunska, nekoliko nižje pa se je mestoma prediralo, vendar še vedno je bilo super. Da turi ne bi manjkala pika na i, smo se v Tamarju okrepčali še s 5 deci, pivo iz prtljažnika pa sem moral spiti sam. Pa taki alpinisti…

Slike so nekje… Baje… Šiiiiškaaa?

Danes sem bil v Kramarci. Svežih sledi predhodnikov ni bilo, tako je bilo treba pljunit v roke ali bolje rečeno noge in zagaziti. Precejšen del smeri je sneg kar trd, zato se mi ni bilo potrebno preveč mučiti. Vstop je lepo zalit, skok nad njim pa precej kopen. Razmere so večinoma dobre, zgoraj še par krajših kopnih skokov.

S seboj sem vlekel smučke, tako da mi je bilo dano z vrha smučati skozi Peto žrelo. S krajšimi odseki “štamfanja” po skalah v zgornjem delu. Grapa lepo zalita, sneg trd. Če se malo posiliš, smuči ni potrebno sneti od vrha do avta 🙂

LP, Marjan

Torek je super dan za dopust! Sploh če je vremenska napoved odlična in v Tamarju zadnje dni zmrzuje voda.

Z Majo sva v dobrih razmerah in temperaturah malo nad ničlo zlezla najprej Centralca, potem Desnega, za posladek pa še Skritega. Slednji je bil tudi Majin prvi slap preplezan v vodstvu. Čestitkeee!!!

Plezarija je bila super, zeblo ni nič, so bili pa slapovi precej mokri, na nekaterih mestih se je pod ledom videla voda, tako da jih znajo višje temperature kmalu zdelati. Dobro narejeni so sicer omenjeni trije.

Ves dan sem tudi poželjivo pogledoval proti Sveči. V njej, kljub siceršnji gneči, nisem opazil naveze. Sveča je sicer kar konkretna, ampak na vrhu, kjer je ‘vpeta’ v steno, je (od daleč) izgledal led precej tanek. “Če sva prišla uživat, ne bova psihirala v tankem ledu … ” in sveča je ostala nepreplezana.

Če potegnem črto: super dan, super družba in odlično izkoriščen dopust! Da o malci ne govorim…

Klikni za fotke!

Po delovnem tednu komaj čakam vikend, razmišljam kaj bi počel? “Smucat neb blo tko slab” si recm in takoj aktiviram preostalo bando.
Maja nam predlaga smuko pod Krisko steno, ki seveda vsi z veseljem zagrabimo… in tako se odpravimo  Andrej, Jaka, Maja in jst proti Vrsicu.
Kar kmalu se cesta spremeni v smucisce, priblizno dva kilometra hoje kjer skrenemo levo proti Krnici.Do koce v Krnici hodimo kot grofi, vse lepo zratrakirano, naprej pa se začne nočna mora.

Z vsakim višinskim metrom postaja vse težje, udiranje do pasu, noge trpijo pod dvigi tezkega snega, bicepsi pecejo zaradi upiranja na palce, volja pa jeklena saj se tolažimo, da bomo smučali FRESH powder. Vmes pojemo “Jakatovo pesmco” in si pravimo “Edin powder s katerim se ga mi zadevamo je ta zneba” . Z višino smo vse bolj previdni saj dobro vemo, da razmere niso niti približno idealne in takoj izločimo iz plana vrhno flanko. Previdno nadaljujemo vsak korak po srednjem žlebu, ko na enkrat močno poči sam pa se zapeljem s pobočjem par centimetrov nižje, srce mi začne razbijati, počasi dvignem glavo in vidim razpoko.

Dost je!! vsi na enkrat sklenemo in se previdno umaknemo na bolj sigurno mesto, prišli smo do vrha gozdne meje skoraj pod vrhno flanko.
Po pripravah tipićnega turno smučarja se počasi začnemo spuščati in pazimo en na drugega.
Medtem, ko smučamo po žlebu se nam nasmeh nariše do ušes in po koncu turne smuke se soglasno strinjamo, da je bila smuka vredna vsake kaplje švica.

P.S: Slike najdete v Galeriji

Pozdravljeni vertikalci! Obveščam vse, ki še niste kupili PZS znamkice za leto 2015, da bom na klubu 19.2.2015, 12.2.2015 me nebo. Predvsem, bi k prijavi in zavarovanju spomnil, lanske in letošnje tečajnike, seveda pa tudi nekaj aktivnih članov :). S tem datumom, tudi zaključujem pobiranje letošnje članarine. Pridno trenirajte, plezajte, smučajte. Se vidimo.

Vse večji nemir je v meni, sam pri sebi si mislim “Pa kaj je zdej to ?! Pred mesecom dni si nazadnje plezal ??! Bolan, delat, razmere?!” , potem pa me podraži še naš Andraž češ “A bi šel v Jalovčev ozebnik?” … Gledam v siv računalnik v službi kako nemoteno brni, razmišljam kaj vse sm že splezal in kaj vse bi še lahko splezal … nato pa se odločim. “Grem, me ne zanima, ” in tako pošljem Samotu sms “Greva Jalovčev ozebnik.” Čez par minut dubim odgovor “Greva!!”

Oh ja, se že vidim kako bom vijugal po ozebniku, dobra družba, pivo… Ampak v tej zgodbi manjka še en indijanc, ja nč Gregata bo treba še povabit! 🙂 Grega takoj za akcijo, odgovori mi v smislu “Ja valda da bi šu!!!” …

Beri dalje »