Z Anjo sva v soboto zlezla Pripravniško grapco v Mali Mojstrovki. Grapca je super narejena dostop do nje pa ne ravno. V celotni smeri ni potrebno praskanja s cepini po skali, značilen skalni skok je povsem zalit, oziroma ga krasi le kak meter skale.

Super vzdušje na sestopu nam je skvarilo le helikoptersko reševanje ponesrečenega turnega smučarja.

Da pa bi bil vikend zaokrožen, sva v nedeljo želela z Anjo stopit še na vrh Robičja. Glede na razmere v Pripravniški grapi v Mojstrovki, sva bila prepričana, da se bova čez Sestopno grapco v Robičju sprehodila … pa ni bilo ravno tako. Skalni skok tik pod vrhom grapce naju je ustavil in tako sva veselo obračala 50 m pod vrhom.

Po izgubljenem cepinu v nemogočih razmerah in obracanju v smeri, sva si bila s Samotom dolžna še eno priložnost. Včeraj sva sla ponovno v zelo slabe pogoje, ampak saj letošnjo zimo niti nismo navajeni plezati kako drugače.

Že na poti na Vršič sva, presenečena nad količino novega snega, natikala verige, na dostopu pa rila po novem snegu. Tokrat ga je napoved, tako meteorološka kot lavinska (splošna dvojka) nekoliko pihnila. Nepredelanega, sploh pa napihanega snega je bilo na obeh straneh Mojstrovk ogromno.

Podobne razmere so bile tudi v sami smeri. Snega je bilo veliko, bil pa je povsem neuporaben. Zato sva plezala počasi, ob napredovanju vztrajno premetavala na kubike snega (na trenutke nama je bilo žal, da v steno nisva vzela freze) in ob zadnji svetlobi oddelala zadnji raztežaj sicer relatvno kratke smeri. Izgubljeni cepin je seveda ostal pod snegom, po preplezani smeri pa je namesto statusa izbrisanega dobil vsaj status žrtve.

Slik ni, sva imela preveč drugega dela.

V četrtek, 15. januarja ob 19h bo v klubskih prostorih Aleš Cvahte organiziral predavanje ‘Vzpon na Peak Lenin’.

Udeležba je še zlasti zaželjena za vse kandidate letošnje odprave in seveda tiste, ki vas zanima kako izgleda organizacija in izvedba odprav na višje cilje v tujih gorstvih.

Vabljeni!

Začeli smo s pobiranjem klubske in PZS članarine za leto 2015. Klubska članarina za leto 2015 znaša 25€ in je obvezna za vse posameznike, ki bi se radi udeleževali klubskih aktivnosti.

Višine članarin PZS si lahko ogledate tukaj. Glavna razlika med B in A članarino je zavarovanje odgovornosti in stroškov reševanja v celotni Evropi, medtem ko A+ vključuje cel svet.

Članarino pobira blagajnik David Kobilica do četrtka, 29.januarja!

V petek popoldne, takoj po fizioterapiji mojega razštelanega vratu, pokličem Majo naj prestavi vse obveznosti za ta dan in malo kasneje se že peljeva na Jezersko izkoristit morda zadnje razmere pred grozečo odjugo.

Čelke sva prižgala že na dostopu in mimo vstopa Vikijeva sveče prišla pod slap. Glede na vse, kar sva v zadnjih dneh prebrala o “mokrem slapu z malo ledu”, sva bila presenečena nad dobrimi razmerami. Stuširala se nisva, z izjemo nekaj metrov delikatnega plezanja v prvem cugu, je slap povsem solidno narejen.

Sinjega sva popikala v dobrih dveh urah in po sledeh predhodnikov sestopila po novi ferati, ki je kar strma za sestop z derezami.

Fizioterapija ni pomagala. Danes vrat spet boli. Mogoče tistega meseca predpisanega počitka ne bi smel skrčiti na uro in pol. Ampak vrat lahko zdravim še celo življenje (če bo šlo tako naprej, ga tudi bom), slapovi se pa morda naredijo samo za nekaj dni na leto.

Še slika nočnega vzpona – KLIK!!!

Na božični dan smo se Kruhi, Anže, Maja in jaz zapeljali v Vrata in kljub majhni količini snega uživali v zelo dobrih razmerah Slovenske smeri v Steni. Sneg je bil trd in kompakten, razen Bučerjeve stene in skoka v Prevcu je smer odlično narejena.

Na robu stene sta Kruhi in Anže zavila proti Kredarici, s katere je Kruhi tudi skočil in poletel proti pivu v Mojstrani, Anže pa se je pred pravo zimo odločil ujeti še malo rjave barve.

Medtem sva z Majo odpikala še izvrstno narejeni Millerjev kamin (trd sneg in led), ga začinila z varianto izstopa, naredila selfi pred Aljažem in sestopila proti Kredarici. Tam naju je čakal Anže in skupaj smo čez Prag oddrveli proti avtu.

Edini izziv, ki je še preostal, je bil iztrgati Kruhija iz naročja gostilne, v kateri se je udomačil po štirih urah čakanja na kompanjone. K sreči ga je zvečer čakala nova žurka, tako da tudi to ni bil tako velik problem, kot bi si kdo lahko (napačno) predstavljal.

Zaradi praznikov naslednja dva sestanka 25.12. in 1.1. odpadeta! Zamujeno bomo nadoknadili 8. januarja, ko bo Aleš na klubu kuhal vino. Ob prijetni družbi in pijači si bomo ogledali film presenečenja. Udeležba je OBVEZNA!

Srečno 2015!!!

Eno izmed redkih mest, kjer je sneg držal. Vse ostalo je bilo v glavnem za kuliso.

Da bi lažje pregnali nestrpnost pred klubsko fešto v Tonkinem domu, smo se peterica zagrizenih ob sončnem vzhodu zagnali v dve vršiški smeri.

Z Majo sva vstopila v Kaminsko smer Male Mojstrovke. Že med praskanjem po požlejeni skali prvega cuga, nama je postalo jasno, da nama ne bo podarjen niti meter smeri. ‘Saj bo naslednji cug bolje,’ sva se bodrila in šla dalje.

Vesela kot radio na vrhu smeri

Na boljši cug sva čakala vse do popoldneva, ko je raztežajev preprosto zmanjkalo in sva vesela ter ponosna izplezala na rob stene.

Medtem so v slabih razmerah svojo zgodbo doživljali tudi Marjan, Tedi in Andraž, ki so si izbrali smer Košir-Brelih v NŠG. Plezali so do večera, na žurko pa prišli bogatejši za polno doživeto alpinistično izkušnjo.

S Samotom sva izkoristila lepo napoved, vzela dan off in se odpravila proti Storžiču.

Ker snega ni niti za vzorec, sva izziv črnega grabna preložila in s polno bojno opremo v ruzakih pohakljala kopno Kramarco. Še vedno precej bolje od povprečnega dne v pisarni.

Par fotk je v galeriji.

Letošnjo novoletno zabavo bomo organizirali 20. decembra v Tonkini koči na Vršiču. Pripravljamo bogat program, nagarade za najboljše vzpone, zanimivo predavanje v režiji Dejana Ogrinca in še marsikaj.

Večerja bo ponujena na pladnjih (meso, pečenice, krvavice, priloge itd). Tudi za vegetarijance bo Tonka pripravila bogat izbor jedi. Zajtrk bo samopostrežen. Hrana po osebi pride 14 €. Koča ima 26 prenočišč, cena prenočišča s takso znaša 13 €.