Ta četrtek, 28.5. ob 18:30 bo v klubskih prostorih na sporedu predavanje iz prve pomoči. Predavanje je obvezno za vse tečajnike, zaželjeno pa je, da se ga udeležijo tudi ostali člani kluba.

Predavanje bo vodil Matjaž Ferjančič, dolgoletni član AK Vertikala, alpinist inštruktor ter gorski reševalec.

Vsebina, ki jo boste slišali, vam (ali pa vašim soplezalcem) nekoč lahko reši življenje, zato vas prosim, da si v četrtek vzamete čas in se udeležite predavanja.

Vsem, ki se prepirajo ali je bolje nabirat regrat ali gobe, bi rad sporočil, da se motijo. Najbolje je nabirat kondicijo. Po možnosti nekje v oblaku. Sam. Za izrazito terapevtski učinek takoj po šihtu.

Po Zeleniških špicah, ki smo jih prejšnji torek popoldne zlezli skupaj z Majo in Branko, sem se tokrat odpravil proti Kamniškem sedlu. Protiutež poletnemu vremenu v dolini je bil grozeče črn oblak, ki je objemal vršace Kamniških alp in iz katerega je vsake toliko malo pricurljalo. Že na poti proti sedlu sem srečal premražena planinca, ki ju je na vrhu Brane ujela sodra. No, pa saj ne bo padala dvakrat v istem popoldnevu … ?

Nadaljeval sem proti vstopu v Zgornji steber, nekje na pol poti vstopil v oblak,  po pol ure pa sem se priklopil na Šijo. Ne bo nevihte, a ne …  ? Ni je bilo in kmalu sem že sestopal po planinski poti z vrha Brane. Za celotno turo sem od avta do avta potreboval 3h in 10minut.

Nabrano kondicijo sem doma očistil, zložil na mizo in jo zaužil skupaj s prebrancem, svežo polnozrnato štručko in mešano solato. Drugače pa jo je v hribih še precej, leži vsepovsod! Poleg tega ‘Zakon o davku na prekomirno nabiranje’ menda kar še čaka na prvo parlamentarno obravnavo, tako da ni nobenih zavor. Navali narode!

Sumljiva vremenska napoved, južna stena, kratka ter poznana smer in frend, zagozden v poki zadnjega cuga. To so bili razlogi, da sva se v nedeljo (Maja drugič, jaz pa že četrtič) odpravila v Kogel splezat Zupanovo smer.

Ker je prejšnji dan večino dneva nalivalo, je bila smer seveda povsem mokra, kar pa ni bistveno zmanjšalo užitkov, ki jih nudi Zupanov bombonček. Da bo veselje popolno, je Maja iz poke izbezala frenda, ki ga je tam pustila lansko jesen, tako da smo sestopali v troje.

Prejšni vikend smo se vplezavali na Staničevem vrhu, kjer smo kot za šalo podelali tiste „šestice“. V nedeljo sva nato z Lukatom šla polna samozavesti in volje v Zajedo Brane.

Kjer sva se na hitro streznila – smer v spodnjem delu zgleda, kot da bi kdo par granat vrgel vanjo. Tudi opremljena ni praktično nič. Ampak vse tegobe so bile pozabljene, ko sva prišla do THE zajede (ki je v bistvu prečka, na ključnem mestu malo previsna) in izstopne plate. Noro plezanje v sicer kar malo zloveščem ambientu.

Še modrost ture:
Luka mi je za vmesno varovanje kljub obilici frendov raje inštaliral kline… baje da zato, ker se mu dopade zvok zabijanja :)

Ta vikend je potekalo pravo obleganje Staničevega vrha s strani Vertikale, kar 9 članov se je znašlo tam – Tonček celo v soboto in nedeljo 🙂

V dveh dneh se je preplezalo:

• Tonček & Polona: Labrador V-, Mrzlo postaja V/IV
• Jaka & Šiška: Klasična kuhinja VI-, Zvesta nevesta VI+
• Tonček & Luka: Šepetanje VI-, Labrador V-
• Luka & Andraž: Mrzlo postaja V/IV, Šepetanje VI-
• Tofsi & Ana: Epilog VI+

Oba Lukata sta prestala še ognjeni krst plezanja v vodstvu, slava jima!

Vse povsod je bilo prebrati “Plezas po velikih legokockah” … no pa se je tudi otrok v meni zazelil teh lego kock, in tako sva sla..

V soboto sva se s Tadejo odločila preplezati Krvavo smer. Zjutraj okoli 8 ure se dubiva in se zapeljeva proti Ajdovscini. Dostop pod steno najdeva brez problema se hitro naveževa in po dveh urah kot enakovredna naveza stojiva na vrhu.

Gre bolj ali manj za kaskadno smer s kvalitetno skalo (nekaj 5m pod vrhom je treba malo previdnosti..). Smer je lepo opremljena, tako da ce ne zabluzis ne rabis skoraj nic (mogoce kaksngega frenda…). Za kondicijo sva se odločila se skocit po stempiljko na planinsko kočo Antona Bavčerja.

Slike so v galeriji

Po vsej verjetnosti zadnja smuka to sezono je postregla z veliko užitkov na odlični “smetanovi” podlagi. Zgoraj je snega sicer še dovolj, a s padanjem višine hitro pada tudi debelina snežne odeje.  Z nekaj kratkimi presledki sva se pripeljala približno do sredine proge (Canin turistica), od tam pa še kakšnih 20 min peš do avta (Sella Nevea).

Grega in Marko

Med prvomajskimi prazniki smo se, tokrat v skromnejši zasedbi, ponovno odpravili v toplejše kraje.

Anže, Marjan in Jaka smo s pridruženim članom (Kekec, AO Rašica) v različnih navezah, vremenskih pogojih in agregatnih stanjih zlezli in/ali potehničarili naslednje smeri: Dr. Frankenstiin, Kraški Slovenski Tržaški Sizbek, Spit Bull, Pero in Forma viva.

V Pakli sta bila med prazniki aktivna tudi Tofsi in Ana.

Beri dalje »

Letošnja otroška plezalna šola je minila kot bi mignil. Nadobudni mali plezalci so se hitro privadili gibanja v svetu vertikale in postali pravi mojstri. Svoje sposobnosti bodo preizkusili še v skali.

Zaključno plezanje s piknikom bomo imeli v Turncu ta četrtek, 7.5., v sektorju Garderoba.

Ostale plezalce opozarjamo, da nas bo tam veliko in bomo zganjali živ žav od 16ih do 19ih.

Akterji: Tonček, Luka, Andraž

Plusi:

• vreme na dostopu
• ninđa kozorogi
• plezarija v zadnjem raztežaju
• abseil brez problemov

Minusi:

• zoprn dostop čez spolske trave
• vreme v trenutku, ko smo vstopili v smer
• zoprn sestop čez spolske trave

FOTKE