Med tem ko je bil v dolini sonce, smo nekateri plezal v megleni, mrzli Planjavi. Več o tem pa na tem naslovu.

Vse, ki bi se radi priključili letošnji alpinistični šoli in tudi tiste, ki o tem še razmišljate, vabimo na obisk informativnega plezanja v Turncu, ki ga organiziramo v četrtek, 26.9.2013 ob 16:30.

Alpinistični inštruktorji vam bodo predstavili način dela in potek šole, odgovorili na morebitna vprašanja, razkrili nejasnosti, poskusili pa se boste tudi v plezanju – tako tisti z izkušnjami, kot tudi popolni začetniki.

Beri dalje »

Po tem, ko sem v četrtek in petek s sinom osvajal in osvojil Triglav, sem si v soboto zaželel malo spremembe. Žal informacija ni prišla do Matjaža, ki je že določil plezalni cilj: severna triglavska. Izbirala sva med dvema novejšima smerema v Z delu Stene, Frančkovim Dotikom in še mlajšo Mahatmo, ki je te dni praznovala šele svoj prvi rojstni dan. Izbrala sva slednjo.

Mahatma že v prvem cugu postreže s šestico, ki je povrh vsega še nagravžno krušljiva. Premagala sva jo s pomočjo dveh gnilih klinov. Z višino je skala na srečo vse boljša in v zgornjih raztežajih že prav solidna. V zadnjem raztežaju sem iz kamina (na vrhu svež podor!) pobegnil levo v navpično zajedo. Sledil je še popravek smeri v desno – cug zračne prečke po gladkih ploščah do grebena, kjer se zaletiš v markacijo Bambergove poti. Kljub ne najlepšem uvodu je smer zanimiva in razgibana. Sicer sva v smeri našla en klin, še enega pa sva pustila v steni.

Kot vsako leto tudi letos razpisujemo Alpinistično šolo. Spoznavno – informativno plezanje za vse kandidate bo v Turncu 26.9.2013 ob 16:30!
Predprijave: Tomo Šetina, 041/ 534-180, tomo.setina@gmail.com

Več informacij o vpisu.
Več informacij o programu šole.

Vabljeni tudi k ogledu predstavitvenega filma.

Zgodba se začne z mojim dopustom. V ponedeljek ob pol osmih zjutraj vstanem in se vprašam, kaj naj počnem med dopustom? Odločim se, da grem obiskat našega zvestega skrbnika Zasavske koče na Prehodavcih. Pot sem začel v Vratih in nato čez kamine po Slovenski smeri(III) na Frelihove police. Žal nisem imel opisa, kako direktno na vrh, zato sem šel na okrog do Kredarice in po “normalki” do vrha. Prvič sem sestopal iz Triglava proti Doliču in resno užival v odprtih panoramski razgledih, molatjera je čudovita (na sliki).

Vmes skočim še na Kanjavec in nato k Jurčku na pivo. Fantastičen dan :). Drugi dan se z Jurčkom odpraviva če Kanjvačeve police proti Luknji. Pot je odsekana do “podna” .Ogledava si grape, kjer pozimi leze alpinistična elita, zgleda noro 😉

V sredo se slišiva z Marjanom in dorečeva Herlec-Hočevar (V-), ker sem nekaj dni nazaj lezel Belač-Zupan in sestopal po dolgočasni makedamski cesti, se odločim, da v avto vrževa kolesi. V četrtek zjutraj Marjan pozabi na prestave in s polno paro začneva kolesarjenje po Tamarju v stegnih me je peklo, že na samem začetku 😉 Nato zlezeva smerco, vmes sta dva kr solidna cuga, sicer pa res uživaška smerca z najlepšimi štanti. Pri sestopu Marjanu poči guma že malo pod domom, a možakar za trening vrže kolo na rame in steče proti dolini. Z avto ga poberem, ko je bil že čez polovico 🙂

V petek si izbereva Smer po kaminih (IV) v Mali mojstrovki. Pri dostopu srečava Aleša in Mateja , ki vesela sestopata iz Severnega raza. V smeri sva malo telovadila, mela sva “bl uizi dan”, malo sva zgrešila, malo “abzajlala”, vglavnem bla je avantura 😉 Vmes me pokliče Jaka, če greva jutri, kej plezat?

V soboto se spet znajdem na Vršiču. Lotila sva se Vodnjaka želja ( VI). Smerca, ki je žal postavljena na napačnem koncu. Nad šitom glave, pač alpinizem mal izgubi svojo vrednost. Plezarija pa “za vriskat”, kompaktana skala, ne popušča od nog do glave, raznolika, previsna, pokončna. Ja to je to 😉  folk!

Na koncu tedna ugotvim, da sem zbral lestvico od III do  VI in si rečem, ker dopust 🙂

Nekaj slik je še v galeriji Herlec-Hočevar, Vodnjak želja

– Koliko članov ima sedaj klubska tura na Mont Blanc?
– Odvisno … Ti greš?
– Seveda.
– Super, potem sva dva!

Po nekaj odpovedi klubskih kolegov sva se v soboto z Alešem v nekaj minutah zmenila, da izvedeva gverilsko akcijo in na hitro opraviva vzpon na Mont Blanc. V nedeljo zjutraj sva se odpravila proti Chamonixu in se popoldne z gondolo vzpela na Aiguille du Midi na višini 3842m. Od tam sva se spustila na 300m nižje ležeči plato, kjer sva uredila teren in postavila šotor. Telo še niti ni v celoti dojelo šoka, ki ga je povzročil nenaden dvig višine, že sva ga ponovno postavila na preizkušnjo ter se odpravila na krajšo aklimatizacijsko turo. Za boljši spanec, sva rekla … in se zmotila. Beri dalje »

Korzika 22.6-29.6

David, Katja, Mitja, Matevž, Grega in Marko v soboto pozno zvečer priplujemo na Korziko. Večina izmed nas prvič. Plan je bil, da »stestiramo« čim več Korzike, hkrati pa, da se čim manj selimo iz kampa v kamp. Bil je torej dobro izkoriščen teden, vsaj kar se plezanja tiče. Več pa povedo slike v galeriji! Takole je pa potekal naš teden:

Beri dalje »

V nedeljo zjutraj smo se Marko, Grega in jaz polni pričakovanj pripeljali v Tamar. Gregor je bil celo tako neučakan, da je kljub opozorilom in grožnjam mene in Markota z avtom zapeljal vse do Doma. Z Markotom sva bila naravnost ogorčena zaradi takšnega ravnanja, a ko je Grega dejal, da bo plačal vse morebitne kazni in nama povrh še dal za pivo, smo se zakadili do grape, ki pelje pod mogočno steno Travnika. V načrtu smo imeli Aschenbrennerja, to ponarodelo, zimzeleno klasiko, ki starosti navkljub med alpinisti še danes uživa zasluženi ugled ter zaseda pomembno mesto v zgodovini slovenskega alpinizma. Beri dalje »

Na četrtkovem ferajnu smo se tri naveze David-Jure, Katja-Mitja in Damjan in jaz, kot tečajnik odločili, da gremo tokrat na Vršič. Z Damjanom sva se dogovorila, da greva plezat Steber ob Kamenkovem kaminu in Pocarsko smer, David in Jure sta šla Kranjsko poč, Katja in Mitja pa Stoletje.

Tako smo se v soboto 06.07.2013 ob 06.00 uri dobili v Tacnu in odrinili na Vršič. Z Damjanom sva šla najprej plezat Steber ob Kamenkovem kaminu in sicer je smer ocenjena na V/IV in dolga 150 m. Dostopa iz Vršiča je približno pol ure. Vstop v smer sva našla brez težav in se pripravila, tako da sva okoli 08.00 ure že vstopila v smer. Damjan me je v tem delu malo posvaril, naj se raje pripravim in si nadenem čelado malo pred steno, zaradi možnega padajočega kamenja, kar je kar dober nasvet. Plezal sem drugi v navezi, tako da je Damjan potegnil vse raztežaje. V prvem raztežaju me je tako kot vedno malo zagrabil strah, ampak že po nekaj metrih plezanja je izginil. Beri dalje »

Kljub slabi napovedi sva se v nedeljo ob 5h z Anžetom pripeljala v Vrata. Na parkirišču naju tokrat ni pričakalo rožljanje z alpinistično opremo – danes v Steni zagotovo ne bo gneče.

Dve uri kasneje sva nad sodčki negotovo zrla v nebo, brisala dežne kaplje, ki so se nabirale na robu čelad, a se vseeno navezala na vrv in vstopila v smer. Razen njenega vznožja je bila Stena večino dneva v oblaku, vidljivost je bila slaba, zato sva morala biti ves čas pozorna na iskanje pravih prehodov. V lažjih odsekih med Skalaškim in Gorenskim turncem je bilo to še malo težje, zato sva izgubila nekaj časa in večkrat plezala težje kot je od naju zahtevala smer. Na vsake toliko je steno tudi namočilo, vse skupaj pa je le dodalo k resnosti ture.

Ko sva prišla pod Ladjo, se je oblak zasidran v Steno začel počasi umikati. Skala v tem delu je res izvrstna, plezarija prav tako in odvriskala sva proti vrhu cuga. Nad Ladjo sva se razvezala, poplezala do roba in sledil je le še dolg sestop proti Luknji, med katerim se je popolnoma zjasnilo. 14 ur kasneje sva bila ponovno pri avtu, zadovoljna, da sva kljub slabšim razmeram polno izkoristila dan. Steno pa sva imela v nedeljo samo zase.

Slike so v gal Slik tokrat ni!