V soboto, 3. decembra bo v Koči na gozdu potekala prednovoletna žurka Alpinističnega kluba Vertikala. Da se bomo veselili brez slabe vesti, bomo pred veseljačenjem opravili še skupno turo v režiji Matjaža Ferjančiča (podrobnosti na sestanku oz. pri Feriju osebno).

Za zamudnike in nepokretne je zbor na koči ob 17h, uro kasneje sledi večerja.

Z velikim ponosom in veseljem obveščam, da se bo klubski zabavi pridružil tudi vrhunski alpinist svetovnega kova Silvo Karo, s predavanjem Velike stene sveta, ki bo na sporedu po večerji.

Sledi še podelitev diplom za pripravnike, nagrade za tiste z naj vzponi v preteklem letu in seveda žur do jutra.

Da olajšamo stvari oskrbniku koče, Branka še vedno zbira prijave, prosim sporočite ji svoj prihod.

Se vidimo na Vršiču!

V nedeljo zelo zgodaj zjutraj smo Jaka, Kristian in jaz pohiteli v Krmo. Jutro v dolini je bilo zelo toplo.
Zaštartali smo s hitrim tempom…verjetno zato, ker smo se zamislili nad življenjem in gledali zgolj par korakov predse, v soju čelk. Ob vseh globokih debatah, smo na odcepu ugotovili, da ni nihče preveril kam moramo it ter smo tako, po pol ure, prišli do Planike.
Nekje na 2100m se začne omembne vreden sneg, torej smo si za prečenje nazaj proti poti do Kredarice že nataknili dereze za poledenel jutranji sneg. Kmalu smo že pili (odlično) kavo na Kredarici. Na poti smo debatirali, kaj lahko pričakujemo od razmer proti vrhu Triglava. Ugibali smo med zelo južnim ali pa napihanim snegom.

Meteorolog nam je povedal, (in tudi sami smo že od daleč videli) da proti vrhu, od zadnjega sneženja, ni šel še nihče.
Po kratkem zajtrku in kavi smo nato hitro zagrizli v stmino in bili takoj navdušeni nad razmerami. Naleteli smo na kompakten škripavec. Hitro smo napredovali in uživali (kljub napovedani slabši napovedi) v čudovitem vremenu in razgledih. Na vrhu nas je pričakal v ledeni oklep obdan Aljažev stolp.

 Po nekaj fotografijah smo sestopli, na prisojnih legah pa je bil sneg že ojužen.
Sestopili smo prav tako hitro in si na Kredarici privoščili pivo.
Na takšne razmere, vreme in nedotaknjenost na Triglavu res ne naletiš pogosto.
V dolini smo bili hitro, a se nam je ta zelo vlekla.

Veseli smo, da smo se odločli it.Tistim pa, ki ste ostali doma… zares vam je lahko žal.

Načrtovani ogled Bivaka II ni uspel, ob 8:45 sem na 1930 m n.v. obrnil. Na 1600 m se začne resnejše gaženje, kmalu se »dober občutek« postavlja pod ? Zgleda, da je pred sneženjem deževalo, zato se višje pojavlja trda vmesna plast. In ko na napihanem zagaziš do prašnikov, se želje ohladijo! Glede na sledi je nekdo včeraj tišal gor s smučmi, do kam je prišel, pa ne vem. Kakorkoli, sestop prvih par sto metrov je bil »zanimiv«, sonce pa je poskrbelo, da so se mi izpod nog valili deli snežnih mož v dolino. M.

Za Cmirom

Stena

“Tam nekje so Julijci. Tam je Triglav.” Vsem nam pa je bilo jasno, da le ugibamo kje v daljvi so naši domači hribi.
Gledali smo čez morje oblakov, ki je v soboto prekrivalo vse doline in vrhove daleč na okrog.

V petek smo se odpravili v Kals in po udobni stezi prispeli na kočo Stüdlhutte. Kjer so očitno navajeni na prihod Slovencev; smo razpoznavni…po čigavi zaslugi pa ne vemo =)
Opremljeni s čelkami smo v jutranji temi krenili na pot, ki se strmo dvigne za dobrih 200 m, preden stopimo na ledenik smo že na višini 3000 m. Vstop v greben Stüdlgrat  je še dobre pol ure stran, čez ledenik Teischnitzkees. Čez sam greben se vije dolga plezalna smer, ki je zaradi velike priljubljenosti dobro opremljena s svedrovci in jeklenicami, tam kjer je potrebno. Ne glede na to če te spremljajo oblaki ali plezaš pod soncem je scenarij prečudovit. Izrazito skalovje omogoča lepo plezarijo, tako za užitek. V dveh navezah smo čez nekaj ur dosegli vrh. Kot naročeno, v soncu. Iz te najvišje točke pogled potuje neprekinjeno. Vse kar je bilo nižje od nas pa je bilo zavito v oblake.

Občutek zmage je že prepojil naše misli, čakal pa nas je še dolg sestop po normalki. Po sončnem grebenu smo lahko proti severo-vzhodu gledali na to, kar ostaja ledenika Pasterze. Ponovno smo se spustili v meglice. Normalna smer je bila nasičena z obiskovalci, ki tako kot mi prej, so strmeli proti vrhu. Prav kmalu pa smo prišli do koče Erzherzog-Johann Hutte. Od tu je spust do ledenika Ködnitzkees hiter. Še sprehod čez sneg in prav kmalu se je okolje spet spremenilo. Mimo potokov in jezer smo prišli na ledeniško moreno, od tu pa spet do koče.

Zanimiv podatek je lahko ta, da imajo v koči Stüdlhutte opremljeno manjšo umetno plezalno stenco. Spet prilika, da si malo raztegnemo mišice pred večerjo.

Dan kasneje nas je čakal še ledeniški tečaj na bližnjem Teischnitzkees…

Filmček je skupaj zložil Miha. Hvala!

Danes ob 20h odpiramo tudi sezono plezanja na klubski plezalni steni na OŠ Pirniče. Za vse tečajnike alpinistične šole AK Vertikala je obisk plezalne stene celotno sezono brezplačen!

Dodatne informacije najdete tukaj.

Vabljeni!

V četrtek 29.9. pričnemo z aktivnostmi nove sezone Alpinistične šole AK Vertikala. V plezališču Turnc pod Šmarno goro bomo v sektorju Garderoba organizirali spoznavno plezanje za vse udeležence in interesente alpinistične šole. Plezališče bo zasedeno od 16.ure dalje.

Vse plezalce in obiskovalce omenjenega plezališča ob tem prosimo za razumevanje.

Hvala in lep pozdrav,
AK Vertikala

V soboto sva s Ferijem zlezla Frančkovo Direktno v Mrzli gori (VI-/IV-V). Gre za lepo smer v dobri skali in zanimivim, solidno opremljenim detajlom. Kljub jutranji svežini je v steno že na vstopu posvetilo sonce, tako da so rokavice in kape k sreči ostale v nahrbtniku. Za smer oz. krajšo različico z izstopom v Avrikelj sva potrebovala 3 ure.

V detajlu…

Ker sva hitro opravila, sva želela vstopiti še v Sinjebradca (VI-) v Frenkovih ploščah. Optimistično sva od centralnega dela stene do platk želela dostopit kar s prečenjem nad vznožnim podstavkom. Žal pa sva ugotovila, da je stena tik pred ploščami razbita s širokim kuloarjem, ki ga več 10m nad potjo nisva mogla prečiti.

Feri v zanimivem kaminu zadnjega cuga smeri.

Ko sva pretehtala vse možnosti, je pretehtala tista, ki je vključevala pivo več na Okrešlju. V času kosila sva se tako že nastavljala soncu in ugotavljala, da ima tudi dopoldanski alpinizem svoje prednosti. Sestop, ki ga spremlja množica pohodnikov vseh sort in obvezen vonj Chanela No 5 žal ni med njimi.

Našemu Nejcu že lep čas obljubljam Skalaško v Steni, a vedno pride kaj vmes. Pretekli vikend je to uspelo Marjanu, ki se je v soboto zvečer pridružil nedeljski navezi.

Sicer res vstopimo v Skalaško, vendar s ciljem prečiti v Amfiteater in ponoviti Zlatoroga, novo Smer Balažica in Gladkega v Barieri. Na poti iz Skalaške do Amfiteatra smo tu in tam plezali težje od pričakovanega, sploh previsna prečka, v kateri smo našli staro vrvno ograjo na majavih klinih, je bila doživetje samo po sebi.

Ker smo bili pod Zlatorogom kasneje, kot smo želili, hkrati pa je začelo okoli nas vse bolj in vse bližje grmeti, smo se odločili za izstop po Prusik-Szalay, za katerega, jasno, nismo imeli skice, tako da smo tudi tukaj lezli neke variante, ki pa so bile vse po vrsti izredno lepe. Nevihta nas je k sreči obšla, bili pa smo lep čas v oblaku.

V Steni smo tako preživeli cel dan, plezali lepo kombinacijo smeri in čeprav nismo lezli po planu, imeli super turo, ki običajno da plezalcu bogatejšo izkušnjo kot plezanje z nosom globoko v Miheličevi skici.

FOTOGRAFIJE

V četrtek, 29. septembra 2016 ob 16:30 bo v Plezališču Turnc pod Šmarno goro (sektor Garderoba ob vstopu zavarovane Pogačnikove poti iz Vikrč na Šmarno goro) informativno plezanje, kjer boste lahko dobili vse informacije o poteku alpinistične šole, načrtu dela, spoznali pa boste tudi inštruktorje. Za udeležbo na plezanju ne potrebujete nobene dodatne opreme.

S programom pričnemo prvi četrtek v oktobru! Okvirni program šole

Prijave sprejemamo pri vodji alpinistične šole, kjer dobite tudi vse dodatne informacije:

Alpinistični inštruktor Marjan Kozole
031 270 961
marjan.kozole@gmail.com.

Vabljeni!