Vse večji nemir je v meni, sam pri sebi si mislim “Pa kaj je zdej to ?! Pred mesecom dni si nazadnje plezal ??! Bolan, delat, razmere?!” , potem pa me podraži še naš Andraž češ “A bi šel v Jalovčev ozebnik?” … Gledam v siv računalnik v službi kako nemoteno brni, razmišljam kaj vse sm že splezal in kaj vse bi še lahko splezal … nato pa se odločim. “Grem, me ne zanima, ” in tako pošljem Samotu sms “Greva Jalovčev ozebnik.” Čez par minut dubim odgovor “Greva!!”

Oh ja, se že vidim kako bom vijugal po ozebniku, dobra družba, pivo… Ampak v tej zgodbi manjka še en indijanc, ja nč Gregata bo treba še povabit! 🙂 Grega takoj za akcijo, odgovori mi v smislu “Ja valda da bi šu!!!” …

Proti večeru pa se plani spremenijo in se obrnejo za 180 stopinj, iz ene skrajnosti v drugo. Samo mi predlaga “Kaj pa če bi šli mi v Centralca pod Prisojnikom” .

In tako se trije brezdelneži sredi tedna podamo proti Prisojniku. Ko prispemo, smo presenečeni nad gužvo v samem slapu! Ampak kar kmalu začnejo naveze pred nami in za nami obračati, ko preplezajo do prve “Zavese”. Samo dve navezi pridemo do vrha. O samih razmerah in stanju ledu pa takole.. Nekje je bil led moker – kašaste oblike, nekje se še ni prav dokonca naredil – slabe možnosti za varovanje (zavesa), proti vrhu pa, zadnja zavesa na pogled slabo narejena,  je prav vredu, ko si dejansko 1x v njej, le malo nežnosti je potrebno!!  Vodilni član naveze je bil ledomojstr Samo,  z Gregatom pa sva mu pridno sledila.

Naredili smo tudi nekaj fotk z novim modelom Nikon ledena kocka 🙂 , ki jih je mogoče videti v galeriji.