Vstopni raztežaj

V torek po šihtu sva se s Samotom zapeljala na Jezersko. Zaradi snemanja reklame in popolne zapore ceste, sva imela podaljšan dostop, kar sva stoično prenesla, ko naju je teta režiserka s poti poslala stat v sneg in čakat na naslednji posnet kader, pa je pulz nekoliko narasel. Verjetno tudi režiserki, ko ji je Samo cinično pomahal in nadaljeval pot proti spodnji postaji žičnice.

Ko sva se pod slapom naštimala, se je ravno stemnilo. Čelke na glavo in gasa. Spodnje raztežaje sva plezala nenavezana, na vrhu podstavka sveče pa me Samo namesto žreba razveseli z “Zdaj pa kakor hočeš…” Z veseljem sprejmem darilo, malo kasneje si čestitava na vrhu in stuširana odhitiva nazaj v dolino. Sveča je sicer zelo mokra, ampak dobro narejena, led je dovolj dober za varno plezanje, le na vrhu nekoliko votlo doni. Navalite, dokler je še!