Še pred enim tednom so moji predhodniki uživali v Žlebu in vzklikali “POWDER” , danes na žalost ni bilo tako.
Zjutri se zbudim, nekaj malega pojem, spakiram opremo vzamem dve čokoladci in odhitim proti Bodentalu. Med vožnjo premišljujem na kakšne razmere znam naleteti in si sam pri sebi mislim.. zih bo trdo k beton, veter je bril zadnje par dni… Čez čas prispem v Podn (Bodental) parkiram in se odpravim proti Žlebu, ki leži med Palcem in Zelenjakom. Medtem, ko me veter nenormalno brije v lica previdno stopicam po že narejeni špuri in probavam teren s palico “ah ne no skorja….” višje pa trdo kot beton, kar me tudi posledično prisili v vrhnjem delu žleba, da nataknem dereze na noge.
Vse skozi je moj tempo bolj podoben lenuhu, ki se spravlja delat, ampak si sam pri sebi rečm “pa sej se ti nikamor ne mudi ?” .

Čez čas le prispem na sedlo in si rečm “auf der Slowenische seite” in ponosno zajodlam, naredim malico in se odpravim proti Centralni grapi na Vrtačo. Smučke nosim vse skozi do prvega skoka, kjer jih parkiram in nadaljujem peš do vrha, vmes me v štapnji dočaka še darilo (vponka, gurtna), ki ga seveda vrnem lastniku. OK še obvezni selfie in pičim dol v upanju, da me moj taxi še vedno čaka pod prvim skokom.

Yes še so tuki, previdno nataknem smučke in odsmučam do avta. Podlaga je iz metra v meter drugačna, Centralna grapa – trdo kot beton, vrhnji del Žleba lepo smučljiv (je že odjenal,..), spodnji pa nažalost skorjast. Tura bi bila 1A če bi dobil pri Bodenbauerju oz Kmetu iz podna frej zic in en pir 😉 tako pa sem bil PRIMORAN počakati do doma … Aja for D END.. v Žlebu sem našel klasične dereze firme SALEWA v črni Scottovi vreči (poglej pod galerijo za fotko), lastnik naj me kontaktira na matevz.srsen@gmail.com .

FOTKE!!!