Objave z značko ‘vrtača’

Sladko-kisli bombončki zadnjega tedna

Prejšnji torek sva se z Anžetom po šihtu odpravila v zadnje dni precej obljudeno Lenuhovo. Vzpon po lojtrci in utrjenih štapnah sva začinila s spustom po tokrat kar zahtevni Sestopni grapi. Vstopna strmina je bila zelo trda, ozka in zapihana v U. Anže se je prvih nekaj metrov tako lotil z derezami, jaz pa poštamfal s cepinom v roki. Nižje naklonina hitro pade, trdo je bilo pa ves čas.

V nedeljo sva z Nejcem želela vstopiti v Grintovčev steber. Na Češki koči naju je ob sončnem vzhodu pričakalo 5 stopinj, južni sneg in topel veter, zaradi česar sva se spustila v dolino. Grenak priokus ob spoznanju, da sva smer zamudila za vsega en dan, sva si deloma skušala popraviti s Teranovo, čez katero se je v zadnjih dneh verjetno zvalila celotna slovenska alpinistična srenja. V smeri sva srečala in prehitela zgolj eno navezo, Andrej in Marija Štremfelj sta čez smer peljala klientko. Nepotešena in še vedno lačna plezanja, sva izstopila po 40 minutah.

V torek popoldne smo z Mihatom in Bojcem (oba PK Idrija) izkoristili polno luno in opravili vzpon na Vrtačo po grapi Y. Jaz sem grapo tudi “odsmučal”. Narekovaji zato, ker je bilo ob precej trdi podlagi zavojev manj, kot bi si jih želel (oz. bi jih moralo biti). Ob jasni noči in polni luni je bila tura res nekaj posebnega, saj smo imeli občutek kot da smučamo pod žarometi. Ob precej nižjih temperaturah kot za vikend, je bila podlaga kot rečeno zelo trda, pogoji za vzpon pa ponovno odlični, zato z obžalovanjem pričakujemo novo pošiljko snega in ponovni “reset” razmer na začetek. Letošnji glavni cilji tako še naprej ostajajo neizpolnjeni…

Vrtača na popolno sončno soboto

Po zboru članov v četrtek po takšnih in drugačnih debatah pade na koncu ideja, da se nekaj članov odpravi v soboto pogledat na Vrtačo, zraven se pa tej ideji priključimo še trije tečajniki.
Že takoj zjutraj je bilo slutiti, da nas vreme ne bo razočaralo, ni bilo hladno, o kašni oblačnosti pa tudi nobene sledi.

Na koncu se nas je zbralo 9, ki smo maširali proti koči na Zelenici. Vodja četice je bil Aleš, ki je čez celotno turo bdel nad našimi koraki, da smo na koncu tudi varno prispeli nazaj. Prvi postanek je bil na Zelenici, na hladno/toplem čaju, ki je mene po neumnosti stal skoraj celega zelenca. Hvala Jan za razvestljenje. 😉

Plan po postanku (in že pred tem) je bil sledeč – po desni ali Y (SV) gor in sestop po levi (V) dol. Že malo po tem, ko smo zapustili Zelenico smo navdušeno ugotavljali, da bo najbrž dan izjemno lep, sonce se je začelo prebujati, mi pa tudi, vsaj glede na tempo. Po lepem sprehodu do začetka grape, kjer sta se tudi naša dva smučarja zamenjala smuči za dereze, se je en član ob vznožju odločil, da obrne – mi pa smo dobili slepo potnico, tako da nas je na koncu na vrhu stalo enako število kot nas je na začetku štartalo.

Z grapo smo obračunali približno v 20-30 minutah in se na vrhu razveselili kristalno jasnega neba, brezveterja in z odličnim razgledom na okoliške vrhove. Popolne razmere in odlična družba sta bila povod za kar dolg fotošuting na vrhu, ker biti tako sebičen in tega ne obeležiti na fotografijah bi bilo res narobe.

Sestop po levi grapi (razen za smučarja, ki sta šla nazaj po Y), je bil za odtenek bolj zabaven in z malce večjim naklonom, ampak noben ni imel težav pri sestopu, tako da smo bili kmalu na izhodu in se tako znebili derez in cokel, ter jo popihali na Zelenico. Tam spet kratek postanek, kjer se je začela debata (zaradi zgonje ure, okoli 12) o podaljšanju ture na Begunjščico. Ker je bil klic medveda (Medo bar) prehud, smo jo popihali nazaj v dolino in proti Tacnu, kjer smo zaključili turo tako kot se spodobi – ob pivu.

Več fotografij si lahko ogledate na flickr albumu, prispevali pa smo jih Jan in Tonika in moja malenkost, ter Strava sled.

 

Iz Podna na Vrtačo

Še pred enim tednom so moji predhodniki uživali v Žlebu in vzklikali “POWDER” , danes na žalost ni bilo tako.
Zjutri se zbudim, nekaj malega pojem, spakiram opremo vzamem dve čokoladci in odhitim proti Bodentalu. Med vožnjo premišljujem na kakšne razmere znam naleteti in si sam pri sebi mislim.. zih bo trdo k beton, veter je bril zadnje par dni… Čez čas prispem v Podn (Bodental) parkiram in se odpravim proti Žlebu, ki leži med Palcem in Zelenjakom. Medtem, ko me veter nenormalno brije v lica previdno stopicam po že narejeni špuri in probavam teren s palico “ah ne no skorja….” višje pa trdo kot beton, kar me tudi posledično prisili v vrhnjem delu žleba, da nataknem dereze na noge.
Vse skozi je moj tempo bolj podoben lenuhu, ki se spravlja delat, ampak si sam pri sebi rečm “pa sej se ti nikamor ne mudi ?” .

DSC_0351

Beri dalje »

Žleb iz Bodentala & Centralna grapa – Vrtača

V torek proti veceru že razmisljam, kaj bi za vikend? Ok vreme je napovedano sledeče; Pihal bo Severni veter, popoldne plohe. Čez teden se napoved ne spremeni kaj dosti, torej nekaj hitrega, Vrtača – Centralna? Hm, zakaj pa ne? Takoj aktiviram moje sotrpine oz bolse receno uzivace, Jakatu poslem sporocilo in seveda Jaka kot Jaka takoj za akcijo. V petek izdam svoje plane se Gregatu, ki pa z veseljem sprejme povabilo.
V soboto se torej trije veseli Vertikalci odpravimo proti Ljubelju. Da bi začinil turo, štartamo iz Podna – Bodental in se odpravimo proti žlebu, ki leži med Zelenjakom in Palcem. Dobro družba & dobro vzdušje in pa seveda “šajba” na nebu, nas kar hitro ponesejo na vrhu žleba. Tam naredimo kratko pavzo in se odpravimo proti Vrtači. Grega pri raziskovanju “nekaj novega” zapusti mene in Jaka pred začetkom Centralne grape in skrene levo. Na vrhu grebena se naša skupinica že spet združi. Še ena kratka pavza, pospravimo kože & dereze in odsmučamo dol. Jaka in jst odsmučava po Centralni, Grega pa je odsmučal neko svojo varijatno – kaj pa veš, mogoče celo prvenstvena ? 😀
Razmere pa so bile sledeče: NORO NORO in še enkrat NORO. Vse skozi super podlaga z nekaj več kot 10 metri poledenelega na sredini Centralne grape v Vrtači. Slike tako kot vedno najdete v galeriji.
Vremenska napoved
Zadnji komentarji