Sladko-kisli bombončki zadnjega tedna

Prejšnji torek sva se z Anžetom po šihtu odpravila v zadnje dni precej obljudeno Lenuhovo. Vzpon po lojtrci in utrjenih štapnah sva začinila s spustom po tokrat kar zahtevni Sestopni grapi. Vstopna strmina je bila zelo trda, ozka in zapihana v U. Anže se je prvih nekaj metrov tako lotil z derezami, jaz pa poštamfal s cepinom v roki. Nižje naklonina hitro pade, trdo je bilo pa ves čas.

V nedeljo sva z Nejcem želela vstopiti v Grintovčev steber. Na Češki koči naju je ob sončnem vzhodu pričakalo 5 stopinj, južni sneg in topel veter, zaradi česar sva se spustila v dolino. Grenak priokus ob spoznanju, da sva smer zamudila za vsega en dan, sva si deloma skušala popraviti s Teranovo, čez katero se je v zadnjih dneh verjetno zvalila celotna slovenska alpinistična srenja. V smeri sva srečala in prehitela zgolj eno navezo, Andrej in Marija Štremfelj sta čez smer peljala klientko. Nepotešena in še vedno lačna plezanja, sva izstopila po 40 minutah.

V torek popoldne smo z Mihatom in Bojcem (oba PK Idrija) izkoristili polno luno in opravili vzpon na Vrtačo po grapi Y. Jaz sem grapo tudi “odsmučal”. Narekovaji zato, ker je bilo ob precej trdi podlagi zavojev manj, kot bi si jih želel (oz. bi jih moralo biti). Ob jasni noči in polni luni je bila tura res nekaj posebnega, saj smo imeli občutek kot da smučamo pod žarometi. Ob precej nižjih temperaturah kot za vikend, je bila podlaga kot rečeno zelo trda, pogoji za vzpon pa ponovno odlični, zato z obžalovanjem pričakujemo novo pošiljko snega in ponovni “reset” razmer na začetek. Letošnji glavni cilji tako še naprej ostajajo neizpolnjeni…

Odgovori

Vremenska napoved
Zadnji komentarji