Spodobi se, da po skoraj dveh letih v klubu tudi jaz prispevam kakšen prispevek in glede na letošnje super vreme ni izgovorov, da se ne bi plezalo. 🙂

Zaradi zdravstvenih razlogov sem se prvič v tem letu spet podala v hribe prejšnji vikend v soboto, ko se mi je moj novopečeni mož pridružil v Kranjski poči (IV/II-IV, 250m). Na najino veliko presenečenje sva bila (ob ne ravno zgodnji uri) edina naveza v severni steni NŠG, medtem ko so se valile trume na Mojstrovko. Zato je plezanje lahko potekalo sproščeno in kljub majhnim ženskim težavam z orientacijo, je šlo vse tekoče, skala pa je solidna. Ko sva bila v tretjem raztežaju se je na vstop le pripravljala še ena naveza, ampak se nismo srečali.

Naslednji dan sta se Luka in Rok odpravila v Košutnikov turen v smer Jennyriss (V+/V, 300m), midve s Simono pa sva si izbrale nekaj krajšega z udobnim dostopom, logična izbira je bila Veliki vrh nad Jezerskim, plezali sva smer Valček (VI-, 150m), bili sva ves čas v senci, potrenirali spust po vrvi, ko pa se je pokazalo sonce sva se raje podali na kosilo ob hladno reko Savo.

Ta vikend pa sva z Lukatom na mojo željo splezala Novo Centralno v Velki Babi (IV+, 700m), res je super plezarija. Bila sva dokaj hitra dokler ni spet, nekje v devetem cugu, ženski del naveze zavedel potek plezanja desno, kjer sva potem s pomočjo vseh klinov in štantov pripravljenih za abzajl odabzajlala nazaj do zadnjega svedra in se le podala za vogal levo (očitno nisem edina, ki jo je ta del zavedel), kjer pa se je odprl pogled na čudovite plate. Nauk te napake je: vedno, vedno vzemi s seboj svojo kopijo skice in jo v dolgi smeri vsaj enkrat poglej ali pa vodenje naveze v celoti prepusti možu. 🙂 Ves čas sva občudovala kompaktnost skale smeri v primerjavi s šodrom vse naokoli. Razen nekaj vrhnjih cugov, sva plezala ves čas v senci. Ob vpisni knjigi sva se razvezala in poiskala markirano pot, sestopila pa sva po zavarovani plezalni poti in si v pravi poletni vročini privoščila radler na Ledinah…zasluženo 🙂

Teja