Za vikend sem se pridružila puncam na taboru 505 na Vršiču. Z Uršo z Rašice sva že v petek pofirbcali kakšne so razmere v steni… tokrat samo peš, ker je še kar deževalo. Pa nismo vrgle puške v koruzo, zvečer smo se razdelile po navezah in si izbrale smeri. Z Uršo sva se zbudili v krasno sobotno jutro ravno pred sončnim vzhodom. Obe matasti sva nadeli nahrbtnika in zagrizli v klanec. Pot proti Slemenovi špici je zopet postregla s čudovitimi razgledi, ko sva prišli okrog ovinka, pa… na PPju pod Veliko Mojstrovko je še veliko snežišče, ki sega vse do vstopa v Debelakovo. In čuti se, da tja nikdar ne posije sonce, saj je kot bi stopil v hladilnik. Odločili sva se, da ta stena še počaka in se vrnili proti Smeri po zajedah. Plezarija je krasna, popestrile so jo povsem mokre in mastne zajede. Ves čas mi je hodil po glavi tisti znak… Caution, slippery when wet! Vreme je zdržalo in ko sva si na na vrhu segli v roke, sva se odločili še za hiter posladek in splezali še Steber ob Kamenkovem kaminu. Potem sva se zadovoljni pridružili puncam v Erjavčevi koči na zasluženega Kozla.