Po vsem draženju z omenjenim slapom, sva se tudi midva odločila, da ga splezava. Odpravila, sva se dovolj zgodaj popoldne, tako, da sva računala tudi na kakšen cug ali dva po svetlem. Na vstopu naju je pričakala naveza treh, ki so ravno pričeli z vzponom. Čakati sva morala tako dolgo, da je Maja že v temi izdelovala prvi štant.

Tudi sicer je bila nenavadna gneča se sredo tedna. Na uč bi rekel, da nas je bilo 6 navez, ki pa smo se vredu razporedili po slapu, da se nismo ogrožali.  Slap je fajn naluknan in ponekod se že delajo stopničke, drugače pa je bil led ravno prav trd in vodnat. Sestopa v danih razmerah ne moreš falit, ker je že prava avtocesta proti dolini. Pivce sva zamudila za pičle 3 minute. 😉