AGT + priznajmo in obžalujmo svoje grehe
Da malo poživimo dogajanje na spletnem ferajnu (in ker mi je novopečeni 40-letnik obljubil batine na sprejemu, če ne bom začel pisat) sem spravil skupaj nekaj zimskega dogajanja izpod mojih, predvsem, smuči ter malo manj, orodij.
Sezona zimskih aktivnosti se je v resnici začela že oktobra ko sem naklofal nekaj trivialnih turnih smukov s »Šmergldilami«. Do danes se jih je nabralo cca 40 +/- 5, največ s fotrom (AO LJ Matica), sam ter z Matijo in Štulijem Jr. Na splošno je smučarska sezona bogata in kot kaže si lahko turnosmučarski sladokusci obetajo dobrih zavojev nekje do polovice junija… Ogromno je bilo pršiča, velikih količin snega in neko obdobje je bila vsaka naslednja tura »Najboljša do zdej«. Vseh ne bom našteval, za izpostaviti je nekaj Tour de France-ov po Pokljuki v pravi powdermaniji
Kar nekajkrat sem bil v Tamarju in pod Kriško steno, Veliki Draški vrh, Mojstrovke… Največji presežek sta bila spusta s Curtissonsa in Vrha Strmali (Forca dei Diestis) v, zame, idealnih spomladanskih pogojih s 3.7cm odjenjano podlago. V alpinističnem smislu ni bilo prav veliko zahtevnih spustov. Še največji približek je bil Jalovčev ozebnik, Osrednja grapa v Begunjščici, Zahodna grapa v Begunjščici, Žleb med Palcem in Zelenjakom, Osrednja grapa v Viševniku…
Ker se je veliko smučalo, se je nekoliko manj plezalo a vseeno železnina ni čakala na Maj. Tako sva z Nejcem v januarju uživala v Logarski, kjer sva plezala Palenk in Slap pod Sušico. Nekaj dni za tem sva z Matijo odkrivala nižje slapove po Ljubljanski kotlini. Po priporočilu Vida, sva se odpravila v Gonte pod polhograjskim Toščem kjer sva splezala 1. in 3. slap, se spakirala v avto in po namigu fotra dirjala pod grad Turjak kjer sva v Bajdincu plezala 2. Bajdinški slap ter še njegov daljši levi pritok. Naslednji dan smo z Nejcem in Luko pošihtno leteli v Tamar in splezali Centralni slap. Nekaj dni za tem je Luko zamenjal Matija in v Tamarju smo splezali še Slap nad Votlino (Skriti) ter Desni slap, ki je bil v obupno rahitičnem stanju. Z Matijo sva plezala še Srednji slap pod Prisojnikom. S Štulijem in Matijo smo prek Lenuhove, ki je bila letos očigledno avtocesta, dostopili nad Zahodno grapo v Begunjski Vrtači, ki smo jo nato posmučali.
Danes pa smo z Nejcem in Matijo zarinili v AGT, ki je letos v odličnem stanju. Spodnji strmejši raztežaji se bahajo s škripajočo podlago ter ledom, akoravno ključno mesto smeri v 3. raztežaju predstavlja oznaka M. Zaenkrat je treba haklat le na dveh mestih, a s Kamniško navezo, ki je bila danes pred nami v smeri, se strinjamo, da so temu detajlu šteti dnevi in bo M dobil še kako številko zraven. Ko se smer prelevi v grapo pa sledi še nekaj štepanja do vrha Begunjske Vrtače. Na strmejših delih je grapa čedno predelana, kjer pa so naklonine užitne za Elanke (in njim sorodne plohe), je sneg nepredelan. Za vmesna varovanja so nam močno prav prišli snežni klini, vijaki, katerih uporabna dolžina se bo verjetno počasi (beri hitro) skrajševala ter kak metulj v drugem raztežaju.
Pejte plezat! Oziroma, pišite, fotkejte, pričajte o tem!
Jaka, vse najboljše in trdno sklenem da se bom poboljšal!