Smer Debelakove v Veliki Mojstrovki

V četrtek je Matjaž na ferajnu spet vabil na plezarijo in ker sem imela čas, sva včeraj krenila proti Vršiču. Na dostopu do stene je bilo še kar nekaj snežišč, tako da nisva ravno zastonj nosila s seboj cepine.

Prav do vstopa v smer v lopi sva prišla po snežišču,

pri krasnem navpičnem izstopu, ko sem pogledala čez rob stene, pa me je osupnil sneženi zid:

Smer je bila v spodnjem delu še kar polna šodra, zgoraj je bila skala kompaktnejša in fajn za plezat.

V smeri je precej klinov, sem jih pa kar nekaj spregledala. Celo dva štanta. Sem pa zato potrenirala zabijanje (in izbijanje ) klinov.

Na sestopu je bilo med Veliko in Malo Mojstrovko še vse pod snegom in so bili cepini spet dobrodošli. Do doline pa spust po melišču – me je Feri prepričal da je bolje (in hitreje) kot po poti.

Vreme je zdržalo, četudi so bile napovedane nevihte.

Potem pa še v Dovju na pijačo k Aljažu, kjer sta se že sončila naša nova kolega Eva in Matevž, ki sta svoj dan uživala v Skuštrani v Rušici.

Pa še Matjažev venček domačih:

Stoji tam zadaj čvrsta smer in stena,

Mojstrovka, pa še Velikega imena,

Debelakova se imenuje po eni fejst ženi,

po njen se zbuja želja pri Heleni in pri meni.

 

Gre načelnik tja gor s tečajnico demonstrirat plezo,

ko pa roka zaradi krčev ne drži to moško pezo.

se obrne ta scenarij, se ne da drugač’ to delat,

mora tečajnica naprej, pa še z užitkom vse napelat.

 

Ta naš ferajn je kot se šika,

te stare plezanje sam še zadaj mika,

se ni za bat za nove člane,

bolj se bojmo da kdo od starih sploh še obstane!

1 komentar na “Smer Debelakove v Veliki Mojstrovki”

  • Andreja:

    Feri, drugo leto zapored neka pestra izkušnja s tečajnico – to postaja tradicija ali kako? 🙂

Odgovori

Vremenska napoved