Zapis našega člana Urbana: 

Prišel je konec junija in s tem tudi tabor v Dolomitih, ki ga organizira AO TAM in s tem tudi njihovo povabilo, da se pridružimo tudi Vertikalci. Jaz sem štartal že v petek po šihtu, in seveda padel v gužvo okoli Šentviškega predora, Tadej pa se je pridružil v nedeljo popoldan. V soboto sem vstal bolj pozno, ker sem prejšnji dan ob 11 zvečer šele postavljal šotor, in se odpravil na kolo, ker je bilo cca 50km ceste zaprte samo za kolesarje in mi drugega praktično ni preostalo. V soboto je potekal DOLOMITES BIKE DAY 2025.

Nedelja 22.6.

SMER: Sudkante V, 270m, južna stena Punta Alpini

V nedeljo sva se s Špelo (AO TAM) odpravila v južno steno gore Punta Alpini, plezati smer Sudkante z oceno V. Ker je Špela letos že kar nekaj plezala v hribih, moja pa je bila prva letošnja smer sem dal pobudo, da jaz začnem. Prvi raztežaj sem splezal brez problema in tako je šlo izmenično tudi do vrha smeri. Smer je bila lepa s solidno skalo, malo me je pa vseeno zmotilo ker je bila praktično cela smer markirana z rdečimi oznakami. Kratek sestop in zaslužena pijača v koči Strobel.

Ponedeljek 23.6.

SMER: Dibona V+, 350m, južna stena Großer Falzaregoturm

V ponedeljek sva se s Tadejem odpravila plezati praktično sosednjo smer od včerajšnje, če odmislimo eno navrtano smer vmes, in sicer smer Dibona v južni steni Großer Falzaregoturm-a, ki je sosednji vrh proti zahodu od Punte Alpini. Smer poteka od vznožja stene do vrha, kjer nas pričaka prečudovito plezanje v razkoraku med stebrom in steno, ter detajl smeri kjer moraš prestopiti iz stebra na steno. Plezarija je potekala gladko in posledično sva bila na vrhu smeri po 3 urah.

Torek 24.6.

SMER: Sperone Ghedina VI-, 220m,
zahodna stena Castelletto, gruppo
Tofane.

Za zadnji dan najine skupne plezarije sva si s Tadejem izbrala smer Sperone Ghedina, malo krajša smer ampak zato kar resna za svojo oceno. Malo sva se lovila glede orientacije, in previdno plezala detajl smeri, ki je praktično pol raztežaja zelo krušljive skale. Ampak tudi to smer sva preplezala brez omembe vrednih zapletov, abzajlala v strelsko luknjo iz prve svetovne vojne in po 10 metrih predora nadaljevala po markirani planinski poti do avta.

Ker je bil torek zadnji dan plezanja za praktično vse udeležence tabora, smo večer zaključili ob klepetu, kakšnem kozarčku in turnirju balinčkov, kjer sva s Tadejem ubranila lanskoletno zmago. V sredo smo se spakirali, večina jih je krenila direktno proti Sloveniji, sam pa sem skočil s kolesom še do Cinque Torri in se nato odpravil proti domu.