Po uspešnem dvodnevnem uplezavanju v Belih vodah, sva se z Matjažem odločila unovčiti formo in lanski dopust v slovenskih hribih. V torek se je Matjaž skupaj z Branko zapodil v Zajedo Skute, V-/IV, 350m, jaz pa sem s Šiško opravil vzpon v Vežici, po smeri Geršak-Grčar, V+, 390m.

Matjaž pred detajlom Tomaževega stebra

Že v petek sva s Ferijem ponovno premetavala vrvi, tokrat na Jezerskem, pod S steno Grintovca, kjer sva preplezala Tomažev steber VI-/V, 350m. Gre za zelo lepo, dokaj dobro opremljeno smer, katere težavnost se stopnjuje proti vrhu. Druga polovica smeri resnično ponuja lepo, konstantno plezanje, z bombončkom v obliki strehe v zadnjem raztežaju. Sestopila sva s spusti po smeri Grintovčev steber. Ker sva s smerjo opravila tekoče in suvereno, je takoj po zadnjem cugu padla odločitev, da se dva dni kasneje odpraviva v Centralno smer v Z steno Planjave, VI+/VI-, 200m.

Kljub sumljivo neodločni vremenski napovedi za nedeljo, ko se še vremenarji niso uspeli zmeniti ali bo dež ali sonce, sva nadaljevala s planom.

Ključni del Centralne: navpična poč (v sredini slike) in desno čez previs na plošče.

Odločila sva se prehiteti vreme in iz Ljubljane štartala že ob 3:30. Da, zjutraj. In kako se nama je obrestovalo! Prehitela sva dež in v žep pospravila še eno lepo smer. Centralna je odlično opremljena, v težkih raztežajih ti bo najverjetneje prej zmanjkalo kompletov kot klinov v katere bi jih vpel, plezarija pa je zlasti v zgornjem delu nekaj najlepšega, kar sem lezel v naših hribih. Ko preplezaš dolgo strmo, mestoma previsno poč, ki jo na vrhu zapira previs, misliš, da si s smerjo že opravil, a čaka te še čudovito razplezavanje v obliki “pakleniških” platk s šalicami za izvoz. Vriskanje! Smer je obema uspelo preplezati prosto.

Obe zgoraj opisani smeri, bi si po najinem mnenju zaslužili mesto v Miheličevem top 100 izboru.

Več slik v galerij!