Alpinistična šola je imela 25.-26.06 ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem. Nočitev je bila organizirana na Erzherzog Johann Hütte s pristopom na vrh v nedeljo. Nekaj pridruženih članov, ki smo imeli v planu “le” Studlgrat in vrh smo se zaradi potrebnega sestopa pod greben in pa tudi ne najboljše vremenske napovedi odločili, da to izvedemo en teden kasneje.

Popoldanska vožnja do parkirišča, “spanje” v avtu do 2-h zjutraj, ko smo Lucija, Mitja in Gregor krenili proti Studlgratu. Ob cca 5ih smo vstopili na greben in ob 9.45 stali na vrhu v brezvetrju in brez oblačka. Sestop po normalki, preko  ledenika do avta in po 16ih urah krenili nazaj domov.

V torek po službi smo s Perotom in Arsenom šli na Kamniško sedlo in v večernih urah upali na pogled na skoraj polno luno in tako potegnili čez Šijo na Brano. Na vrhu smo bili sicer ob sončnem zahodu ampak je bila kar gosta oblačnost. Smo pa imeli vmes nekaj res lepih pogledov na okolico.

Po vrnitvi iz Brane smo na Kamniškem sedlu tudi prespali in se naslednji dan podali proti vrhu vrhu Planjave. Veter na sedlu je sicer kazal na to, da se ne bo dalo ampak smo vsi trije uživali v smeri Sivo upanje, ki te pripelje na zahodni vrh Planjave. Reljine platke in žlebovi so kar za dobre živce. Sicer zadnji raztežaj bi vsak alpinist speljal levo po kaminu, ampak cca 10 centimeterska poč čez res dobro skalo tudi ni bila slaba 😉

Že vmes med plezanjem v Planjavi dobim sporočilo, če imam naslednji dan po službi voljo še za na Vršič. Neke hude utrujenosti res ni bilo tko, da sem bil za. Ajda si je izbrala Košir – Brelih v NŠG, ki se je izkazala za precej lepo smer (minus nekaj krušljivih odsekov) in idealno za “after work”.