Ker sva z Nejcem hotela preplezati res lepo, zmerno težko smer, sva jo ubrala k Vzhodni smeri v Mali Rinki. Smer odlikuje predvsem lahek in hiter dostop, zanimiv sestop ter bližina piva na Okrešlju. Navsezadnje pa je tudi plezanje po “prvovrstni beli skali, polni zanesljivih prijemov”, kot našo smer opiše Mihelič, prijetna dogodivščina. Sicer pa je bila to tudi moja prva hribovska smer, v katero me je peljal naš, zdaj že bivši predsednik Kruhi. Po štirih letih pa se vendarle spodobi, da se v njej ponovno preizkusim.

Leva izstopna varianta Vzhodne smeri v Mali Rinki

Prvi raztežaj smeri začnemo malo nad vstopom zavarovane planinske poti v Turski žleb, kjer na desni opazimo sidrišče. Sedaj pa pozor! Če pogledaš naravnost navzgor opaziš klin. Tokrat je v njem visel DMM-ov sistem, ki je nakazoval na epske boje navez, ki so zaplezale naravnost navzgor. Sistem lahko lastnik pri meni zamenja za pivo. Lagodnejša varianta smeri pelje desno, okoli roba in navzgor v lahek svet. Potem sva z Nejcem preplezala dva raztežaja lažjega sveta in ulovila desno gor usmerjen žleb z belimi ploščami na njegovi desni strani. Ob njem sva plezala kakšne tri raztežaje. Sledila sta dva raztežaja po nekakšni grapi, ki jo prekine meni grd, neestetski kamin. Kmalu sva se spet razveselila, ko sva 100 metrov pod robom stene zagledala lepe bele plošče, ki jih na levi omejuje raz. Klinom sva kakšnih 20 metrov sledila v levo, nato pa nekako po sredini plošč proti vrhu. Tukaj sva se še zadnjič zamenjala v vodstvu in Nejc je po parih metrih krušljivega sveta, in treh urah lepega plezanja, izplezal.

Po štirih letih so stopi v smeri postali mnogo bolj zanesljivi, oprimki pa so se namnožili. Čeprav smer sodi v spodnjo četrto stopnjo, pa sta veselje in nasmeh na ustnicah še vedno tu. Sledil je le še sestop skozi Turski žleb, izogibanje letečim kamnom in skalam, ter pivo na Okrešlju.

P.S. Priporočam vsem alpinistom in tečajnicam.

Fotke so v galeriji.

1 komentar na “Mala Rinka, Vzhodna smer – IV/III”