Ta vikend smo na Majino povabilo plezali v okolici Kriških podov. Stari maček Feri in perspektivec Nejc sta se šla v odličnost Majine kuhinje prepričat že v petek popoldne. Prespala sta na Pogačnikovem domu, v soboto pa splezala lepo naravno smer Meglena Tinkara (V-, 250m) v bližini koče. Sestopila sta čez Sovatno, Nejc pa se je zvečer na kočo vrnil s prijateljem.

Medtem sva s Tedijem plezala v Stenarjevi Zajedi spominov (VI, 600m). Iz vstopa je večji del zajede izgledal moker, ker pa smer večino časa beži iz dna zajede, sva vseeno vstopila, kar se je izkazalo za pravo odločitev. Zajeda spominov je resna, strma smer in kljub Miheličevem opisu, da v njej najdeš skalo vseh vrst, sva ugotavljala, da ponuja predvsem dva tipa: slabega in še malo slabšega. Tudi opremljenost je skopa, zlasti v lažjih raztežajih, ki pa zaradi naklonine in podrtosti ne prinašajo oddiha. Izplezala sva pozno popoldne, na meglenem vrhu padla na izpitu orientacije, vseeno pa zvečer že podoživljala vzpon ob Majini joti oz. golažu ter ugotavljala, da je naša Maja absolutna kraljica štrudljev!

Naslednji dan je Nejc s prijateljem pristopil na Škrlatico, s Tedijem pa sva na njegovo priporočilo na poti domov ponovila Megleno Tinkaro. Lažja in kompaktna smer je bila po kamnolomu prejšnjega dne čisti užitek. Plezala sva hitro in tekoče ter si opoldne že čestitala na vrhu Bovškega Gamsovca.

Bil je odličen plezalni vikend v dobri družbi, žal mi je le, da se plezalno-kulinaričnega povabila ni odzval širši krog Vertikalcev. Zamujate, kolegi!

FOTOGRAFIJE

1 komentar na “Zajeda spominov, Meglena Tinkara in Majin štrudelj”