Danes sva z Anžetom lovila še zadnje trenutke lepega vremena. No, le-tega nisva ravno ujela, je bilo pa vseeno fino.

Na začetku, na parkirišču pod Zelenico, sva še malo dvomila v to da se bo dalo kaj smučati, pa sva se motila. Smučke na noge, žolne nama je preverila Mama Žolna v stacionarni postaji in pot pod noge. Kar hitro sva prišla do zgornje postaje žičnice, kjer sva se odcepila levo proti Centralni grapi v Begunjščici.  Smučke na ruzak, dereze na noge. Z nadmorsko višino je žal naraščala tudi gostota megle, a sva vseeno našla. Brez težav sva kmalu dosegla vrh grape. Grapa ni bila pomrznjena, zato sva se odločila še za spust. Od zgornje postaje žičnice je snega zelo malo, saj pomlad že pošteno trka na vrata. Kljub temu sva prismučala skoraj do avta.

Slike s ture si lahko pogledate skozi kozarec mleka.