Danes se nas je kar 6 navez nagnetlo v Luševem grabnu. S Tončkom sva imela srečo, da sva imela samo eno navezo pred nama, pa še ta je odnehala po nekaj metrih. To ravno ni delovalo prav dobro na mojo samozavest, ko sem začel plezati prvi cug, ki pa ni tako grozen kakor zgleda od daleč – res je da je vse svečkasto in da je težko vstaviti dobro varovanje, ampak se da če samo hakljaš cepine. Zlovešč občutek pa je dajalo glasno krehanje, davljenje in preklinjanje spodaj na štantu. Več o tem kasneje.

Da prvi cug le ni tako nedolžen sva izvedela kasneje, ko so nam povedali da je plezalec ene naveze padel (na srečo brez posledic), še ena naveza pa je potem odnehala. Spodaj na štantu se je seveda pojavil spet ta Nejc, ki si zgleda ne more dati en dan miru 😉

Zgornji raztežaji so vsi dobro narejeni, razen en sumljiv detajl, ki pa se ga da brez problema obvoziti po desni. Za finiš pa na koncu čaka še 10m vertikale putrčka. Noro dobro vse skupaj!

No nekje na 2/3 slapu naju je tisto preklinjanje, ki naju je ves čas spremljalo iz daljave dohitelo, in po glasnem DOBERDAN sem takoj vedel da zdaj bo pa štala 🙂 Vpenjanje tujih svedrov, kolobocija z špagami, partizansko varovanje – samo še čakal sem kdaj bo Tonček znorel. Ampak ob takih dveh modelih, ki ti vprizorita Pr’ Horstaju v živo res ne moreš postati jezen. In težko je varovat in plezat če si ves mlahav od histeričnega smeha. Legende! 🙂

GALERIJA