Po dveh neuspešnih poskusih smo se končno le uspeli dogovoriti za izvedbo ledeniškega tečaja. Spomladanska termina sta namreč odpadla zaradi premajhnega zanimanja. Zadnji razpis je zbral kar sedem  tečajnikov in dva inštruktorja. Žal se tečaja zaradi službe ni mogla udeležita edina prijavljena udeleženka.

Lokacija v okolici Großglocknerja (GG-ja) je v tem letnem času res posrečena, saj omogoča lepo izvedbo v številnih ledeniških razpokah bližnjih ledenikov Ködnitz in/ali Teischnitz. Tereni na ledeniku in višje nad njim so lepo ‘poprhani’  s svežim jesenskim snegom.  Vse deluje sveže, čisto in že kar zimsko. Baza je bila Stüdl Hütte. Ne glede na dejstvo, da je v tem času to edina odprta koča v okolici, se je ponovno izkazala kot prava izbira. Dobro ime koče je cenjeno pri številnih gornikih iz A, I, D, CZ, SK in SLO. Poleg nas sta  bili v koči,  med drugimi,  še dve skupini slovenskih gornikov.  Vzdušje je bilo prijetno in domače, nastanitev in hrana pa res dobra, zadostna in cenovno primerna.

Z vremenom, organizacijo in izbiro termina izvedbe tečaja smo imeli srečo. V torek zvečer, pred samim tečajem, smo izvedli prvi del ‘suhe’ vadbe v telovadnici. V petek smo zato na ledenik prišli res pripravljeni. Ta del vadbe je bil izveden učinkovito in v celoti po planu. Prav vsi udeleženci smo izvedli osnovno izobraževanje navezovanja in hoje po ledeniku, kakor tudi najzahtevnejši del izobraževanja / manevra reševanje padlega v ledeniško razpoko.

Drugi dan je bil namenjen plezalni turi. Večina se nas napotila po Stüdlgratu na vrh Grossglocknerja (Grega in Marko nenavezana,  Meno in Rudi ter Luka, Andrej in jaz pa po navezah).

Medtem sta se Marjan in Jaka že od ranih jutranjih ur trudila splezati celotni SZ greben GG-ja. Stüdlgrat je bil sicer za odtenek težji kot v idelanih letnih in zimskih razmerah. Celotni GG je bil ovit v lepo tenko belo snežno obleko. Žal pa ta ni zmrznila v celoti, saj so jo dnevne temperature mehčale in tanjšale. Marjan in Jaka sta v danih razmerah doživela prvovrstno plezalno avanturo. Terena ni bilo mogoče ‘popikati’ pač sta ga večino časa pridno čistila in ‘mixala’.  Časa jima je zmanjkalo za celotni greben in po skoraj trinajstih urah sta sestopila na ledenik. Zato pa jima ostaja nova naloga plezanja drugega dela grebena do vrha za naslednjič.

Zadnji dan je bil namenjen odhodu, saj je bilo vreme po pričakovanjih ‘kislo’ in neprijetno. Dodatno utrjevanje znanja reševanja padlega v ledeniško razpoko tako naredimo pozimi doma. Splošni vtisi udeležencev tečaja so pozitivne. Izkušnje iz tega tečaja bodo dobrodošle pri izvedbi naslednjih, tako glede pristopa, izvedbe vadbe, izbire lokacije, kakor tudi potrebne opreme za učinkovitejšo izvedbo tečaja.

3 Komentarjev na “Poročilo ledeniškega tečaja”