Objave z značko ‘okrešelj’

Direktna zajeda v Turski gori

V soboto sva z Menotom nad Okrešljem zlezla Direktno zajedo v Turski gori (VI-/V+, IV) . Lepa, delno opremljena smer v svojih 300 metrih ponuja raznoliko plezanje. Od malo bolj podrtega dela nad vstopnim stolpom, prek čudovite monolitne zajede v osrednjem delu, do lepe poke s previsnim odlomom v nadaljevanju. Limono ture prejme dolg dostop po tečnem melišču, oskar pa vsekakor pripada strmi zajedi, kjer te vsak stop in grif čakata točno tam, kjer si želiš, da bi jih našel. Vsekakor resna, orientacijsko jasna smer, v katero se splača vzet kakega frenda več.

Meno v zajedi

Vris (vir: AO Kranj)

 

Direktna v Mrzli gori

V soboto sva s Ferijem zlezla Frančkovo Direktno v Mrzli gori (VI-/IV-V). Gre za lepo smer v dobri skali in zanimivim, solidno opremljenim detajlom. Kljub jutranji svežini je v steno že na vstopu posvetilo sonce, tako da so rokavice in kape k sreči ostale v nahrbtniku. Za smer oz. krajšo različico z izstopom v Avrikelj sva potrebovala 3 ure.

1

V detajlu…

Ker sva hitro opravila, sva želela vstopiti še v Sinjebradca (VI-) v Frenkovih ploščah. Optimistično sva od centralnega dela stene do platk želela dostopit kar s prečenjem nad vznožnim podstavkom. Žal pa sva ugotovila, da je stena tik pred ploščami razbita s širokim kuloarjem, ki ga več 10m nad potjo nisva mogla prečiti.

2

Feri v zanimivem kaminu zadnjega cuga smeri.

Ko sva pretehtala vse možnosti, je pretehtala tista, ki je vključevala pivo več na Okrešlju. V času kosila sva se tako že nastavljala soncu in ugotavljala, da ima tudi dopoldanski alpinizem svoje prednosti. Sestop, ki ga spremlja množica pohodnikov vseh sort in obvezen vonj Chanela No 5 žal ni med njimi.

Smer Modec – Režek

20140719_112348V soboto sva z Matjažem plezala Modec-Režek v Štajerski Rinki. Tokrat v smeri niso odmevale uživaške serenade, ampak nama je stena predvajala kanonade, midva pa sva v molu odječala vsak svoj solo.

Navezala sva se na vrhu podstavka. Matjaž se je previdno lotil prve podrte petice, jaz pa sem se na štantu bolj ali manj uspešno izogibala projektilom. Ta raztežaj se mi je zdel najbolj zoprn, ker je med težjimi najbolj podrt. Drugače je na težjih mestih (večinoma se je treba zbasat čez kak previs) skala malo boljša, na lažjih mestih pa imaš proti koncu smeri že pričute: tudi če se ne maje, se ti zdi, da se.

Nad gredo, ki v tem delu še ni tako izrazita, sva ubrala varianto za nosom. Držala sva se bolj desno in prišla na SZ raz. Tako sva si smer še malo podaljšala. Presenetila naju je boljša skala in tik pod vrhom še okno: kar nasmejalo se mi je in ni bilo dileme ali bom splezala še 5 metrov nečesa podrtega ali se bom zbasala skozi okno. Za smer, v kateri se res naučiš nežnosti in umetnosti božanja skale, sva potrebovala 12h.

Zelo sem vesela, da sem smer plezala s prekaljenim alpinistom. Tura je zahtevna in suma sumarum, fantastična izkušnja. Prisežem pa, da bo moja naslednja smer gosto nabita v preverjeno čvrsti skali.

Vremenska napoved