Objave z značko ‘plazje’

Mangart

Praznični torek sem izkoristil za skok na Mangart. Na vrhu Plazja sem dohitel še enega samohodca, ki si je zaželel vstopnice za vrh. Pa sva šla. Na Mangartu se mi vedno dogajajo čudne stvari, folk meče opremo čez steno, jaz pa sem danes bogatejši za oteklino na mojem brezveznem (a veš … k je brez vezi…) kolenu. Zadnji znak, da je treba zimsko robo pospravit nekam v temen garažni kot…

Mi tut v Damokleja (VIDEO)

Z Mihcem (PK Idrija) sva se danes pridružila vrsti za vroče žemljice in navsezgodaj odpujsala proti Plazju plezat Damoklejev meč. Prvi šok že na parkirišču. Danes je bilo RES mraz. Kot da mraz sam po sebi ni dovolj, se Miha spomni, da je pozabil spakirati kapo, ampak k sreči je imel v avtu rezervne gate in … Ja, cel dan me je varoval model z gatami na glavi – zdaj pa fukni, če upaš.

Pod slapom je iz zgornjih nadstropij občasno zlovešče zabobnelo, ampak podobno kot z gatami, sva tudi ta problem hitro rešila. Miha je imel v ruzaku čepke za ušesa, tako da težav z bobnenjem v trenutku ni bilo več.

Kakorkoli, slap je čudovit, dobro narejen, morda lažji kot običajno, led je dober, gneče ni bilo nobene. Edini problem je bilo tuširanje v četrtem cugu, ki naju je opralo do gat (kar pri Mihatu niti ni bilo težko, glede na to, da jih je imel na glavi) in nama odneslo Damoklejev srp, nekaj let staro smer, po kateri sva želela nadaljevati do roba stene. Mokra in premražena sva šla z vrha meča tako raje v dolino in na pir. Ob jezeru pa ob 14h popoldne na soncu še vedno -8 stopinj. Jup, danes je blo mraz.

Med pivom pa nama ni dala miru filozofska enigma, ki ji še vedno nisva prišla prav do dna. Namreč… A gate štejejo za čiste al umazane, če jih nosiš cel dan na glavi?!

Medtem, ko sem jaz plezal, je Miha virtuozno upravljal s svojim GoProjem in sproduciral spodnji filmček.

 

Mangart

IMG_20150419_184325Lepo nedeljo sva z Majo izkoristila za turo na Mangart. Štartala sva iz Plazja, kjer naju je 19. aprila na parkirišču presenetilo svežih -10 stopinj! Snega do pričetka plaznice ni nič, tudi v plaznici pa so dolgi skalni trakovi, tako da sva skoraj do sedla prepešačila v supergah. Držala sva se stare turno-smučarske modrosti, ki smo jo na Vertikali osvojili šele to zimo: Kdor ne zna hodit, naj gre peš!!!

Iz sedla sva nadaljevala proti vrhu. Smuči sva, zaradi pomanjkanja snega v zadnji škrbini na grebenu, pustila nekaj višinskih metrov pod vrhom, nazaj grede pa odsmučala po italijanski poti.

Na sedlu bodo počasi že zacvetele rožice, Plazje pa se, ob iskanju prehodov, zaenkrat da peljat vsaj do vstopa v Damokleja. Verjetno pa se bo ta teden za turne smučarje slika drastično poslabšala.

Aja, če vas zanima, kako je možno, da je bila Majina smučka v dolini kakšni 2 uri pred svojo lastnico, vabljeni na četrtkov sestanek, kjer bomo po predavanju iz vremenoslovja organizirali tudi kratko demonstracijo smučanja prečk po levi smučki, prikazali psihoterapevtske prijeme, s katerimi lahko preventivno vplivaš na samomorilska nagnjenja drage turne opreme, pogovorili se bomo pa tudi o tem, koliko udarcev po riti si (govorim čisto hipotetično) zasluži nekdo, ki letos dela izpit za alpinista in se mu tako zelo ne da smučat, da raje zabriše smučko čez 1000 metrsko steno.ipp

P.s.: Če bo kdo hotel ta vikend plezat, sem na voljo, ker bo Maja po tej objavi najverjetneje prekinila stike z mano 😀

 

Vremenska napoved