Vertikalski obisk na PIEPS-ovi predstavitvi
Omenil, bi samo nekaj informacij, ki so se meni zdele zanimive. Primerjava nove generacije žoln, seveda ni prikazala nekaj strašnih sprememb. Razlika je predvsem o stabilnosti signala, sicer je domet prvega signala nekaj metrov krajši, vendar je stalen. Druga stvar je označevanje z zastavico, tipko sedaj samo pritisneš in dela, ni je potrebno več držati. Sicer je bilo omenjeno, da so vsi deli žolne popolnoma novi, nevem koliko je to v pomoč nam uporabnikom, vendar so očitno zamenjali celoten sistem. Filozofija razvoja je torej izpiliti obstoječe funkcije.
Glede na to, da se je letos na klubu testiralo, kupovalo in veliko pogovarjalo o lavinskih nahrbtnikih
, smo imeli tu možnost spoznati, še zadnji sistem. Pa seveda je ¨ful kul¨, ker ga lahko sprožiš.
Po primerjavi nahrbtnika je primerljiv s Salewinim, Mamutovim, katera dva sta bila po moji oceni še najbolj primerna. Testirali smo 24L, kateri ima dovolj glavnega prostora, dobro hrbtišče, nekaj uporabnih žepov, zanke za cepine, mrežica za čelado… Seveda je cena in teža tudi primerljiva, gibala naj bi se tam okrog 800eur in tehta 3,4kg
Sistem pa deluje na baterijo in ventilator (Jet force). Balon se napihne hitro in ima 200L, kot lahko vidite na spodnjem filmčku.
3 Komentarjev na “Vertikalski obisk na PIEPS-ovi predstavitvi”
Odgovori uporabniku meno
Razen predstavitve Piepsovih izdelkov, smo imeli za primerjavo še večino ostalih žoln, ki se uporabljajo pri nas.
Primerjali smo domet žoln pod najbolšim in najslabšim kotom, funkcijo markacije zasutih, in še nekaj drugih stvari.
Neke osnovne značilnosti posameznih modelov smo videli, vendar bi za kakšno bolj celovito primerjavo potrebovali več časa.
Vsak model žolne ima pač svoje značilnosti, bolše in slabše. V idealnih do normalnih pogojih (odvisno od kota antene) so razlike v dometih precej primerljive ko govorimo o žolnah primerljivih razredov (npr. Mamut Barryvox, Pieps DSP, Ortovox S1+ ipd.). Pod slabšim kotom antene opazimo že več specifičnosti in razlik v samem dometu ter tudi obnašanju žolne, stabilnosti signala. O proizvajalcih nebi preveč govoril, ker si imena slabo zapomnim, zapiskov pa nisem delal 🙂 Najbolše da vsak sam preveri kaj mu najbolj ustreza.
Naj povem še, kar je povdaril že naš predavatelj, da funkija markiraj ni 100%. Pri nekaterih proizvajalcih je sicer malce bolša, vendar se pri vseh lahko zgodi, da se žolna malo zmede. Zato je NAJPOMMBNEJŠE, DA ŽOLNO s katero delamo, zelo DOBRO POZNAMO in z njo TRENIRAMO tako, da se naučimo hitro prepoznati in razrešiti takšne situacije.
Glede nahrbtnikov pa morem samo še testirat, če so dobri kot varovalo namesto tavelikega frenda v kaminih?!? pol si ga pa kupim 😀
P.s. Kdor želi o plazovnih žolnah prebrati kaj več, je v Planinskem vestniku Aljaž Anderle marca 2013 objavil dober članek na to temo.
Predavanje je bil men super, sploh golaz v gostilni 😀 . Glede zoln, se je tukaj ze spet uveljavil rek “Najdrazje še ne pomeni najboljse” … Glede ruzaka je pa tko, vesel sem, da ga imam, sem pač eden unih, ki vrjame, da ga taka stvar lahko reši.. “Pa ne rint v take razmere bumbar” si bo marsikdo reku, ko bo to prebral,.. No v odgovor mu lahko rečem “Pa sej ne rabš žolne, ne rint v take razmere” 🙂 😛 😀 … lohka smo kr celo zimo doma, ker to zimo, mislim, da lavinsko poročilo še ni padlo pod 3, ali pač?
Ko smo že pri plazovih še tole:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/104217/
Se še spomnite 15 minutnega okna pri odkopavanju zasutega? Pozabite ga. Nove študije namreč dokazujejo, da je časa za odkop preživelega bistveno manj: 10 minut, kar pomeni, da je hitro lociranje in odkop še večjega pomena, kot je že veljalo do sedaj.