Prišlo bo poletje, 
kondicija v cvetje
treba po plezat,
ne preveč se naprezat.

Stena kar čaka,
je naša napaka
da vanjo ne gremo?
pa tja sploh smemo?

Jaka ne zanika,
Bohinjska ga mika
jaz sem jo zlezu,
še kaj bi preplezu.

Po Mojstranški izstop,
če najdeš pravi stop
če klin boš zabil,
okoli strehe zavil.

Je Stena b’la vesela,
midva sva pela
ko najde se smer,
ki ne pleza se zmer!

1 komentar na “Ena po domače”