Slovenska in Triglav

Po četrtkovi pošihtni dirki čez Steber Brane, sem šel v soboto ponovno sam v hribe. Malo zato, ker nisem dobil soplezalca, malo zato, ker me rama boli za kej težjega, malo pa tudi zato, ker me je naslednji dan čakala pot na morje in 14 dni direndaja. Ja, zadnje čase mi precej paše biti sam v hribih.

Ko sem izbiral med raznimi grebeni, ki jih še nisem plezal, sem se spomnil, da sploh še nisem bil v kopni Slovenski. Verjetno sem bil že kakih 10x pozimi, ampak poleti pa še nikoli. Odločitev ni bila težka.

Štartam zgodaj in malo otožno pogledujem proti Bavarski pa naprej Skalaški … kjer pridni plezalci že razvijajo vrvi. Hitro napredujem in slabo uro po tem, ko sem se pripeljal v Vrata že plezam vstopno prečko. Mine še dobra ura in že sem ob oknu, nad Slovensko grapo, pod vršno strmo steno. Pa kje je tukaj izstop? Tega dela smeri ne poznam, pozimi sem vedno izstopil po ‘Prevcu’. Vzamem si malo več časa. Ker nimam pasu, štrika, še telefona ne, si ne smem dovoliti kakih izletov v plezanje višje težavnosti. Na koncu naredim edino pametno stvar.. Skico pospravim v nahrbtnik in grem za nosom. Ta me v vsej svoji velikosti ponovno ne razočara. Po najlažjih prehodih hitro najdem veličastno izpostavljeno Frelihovo prečko in po njej pridem v svet, ki ga poznam – izstopno grapo Zimmer-Jahna, kjer sem že hodil letos pozimi.

Ko stopim na pode, se je jutro šele dobro začelo, tudi utrujen nisem nič, zato se odločim še za vrh. Vendar ko pogledam proti direndaju na Kredarici, me veselje mine. Odločim se še za nekaj, kar običajno lezemo pozimi – naskok kar iz S strani, nekje v območju kamina, ki ga je zlezel upokojeni NBA zvezdnik (Joj, Feri me bo spet kregal.. ). Bolj kot ne, sem tu pričakoval šoder, vendar skala je bila presenetljivo dobra, sploh v spodnjem delu, kjer sem plezal desno od ‘Milerja’… Nekoliko me je zamudilo še prečenje snežišča, kjer sem namesto cepina uporabil oster kamen, kmalu pa sem na presenečenje strnjene kolone pohodnikov, izplezal po ploščah malo pod vrhom Triglava. Ura je kazala nekaj minut do 10. Na vrhu sem se dodobra naužil razgledov na okoliške hribe in pestro druščino takšnih … in malo drugačnih planincev, potem pa oddirjal v domov, kjer sem bil ravno pravi čas, da sem ujel kosilo.
Slik tokrat ni, telefon je ostal doma.
Se vidimo čez dva tedna ;)

1 komentar na “Slovenska in Triglav”

  • Andreja:

    Jaka, ti boš čist preveč kondicije dobil, ko takle sam vandraš, in potem res ne boš več našel nobenga, ki bi ti pariral ;) Telefon doma – v stilu klasičnega alpinizma? Sem te pa glih te dni hotla kontaktirat za plezanje, sam pol sem vidla kovčke in kajak :)

Odgovori

Vremenska napoved
Zadnji komentarji