Objave z značko ‘triglav’

Sončni vzhod na Triglavu

Slovenska smer in spust za Cmirom

Ker so se nama z Nejcem (spet) zadnji moment podrli plani, sem v soboto s smučmi na hrbtu špricnil v Slovensko smer v Steno. Glede na temperature so bile presenetljivo dobre razmere, seveda pa je potrebno zgodaj vstati in biti hitro čez. Za vrh se mi je vseeno zdelo pretoplo, sem si pa vsaj malo popestril izstop smeri, ki sem ga nadaljeval po levem, kopnem grabnu. V smeri sem bil sam, a ne osamljen – Slovenska je bila danes kar prometna, med plezalci pa kar nekaj znanih frisev. Več v filmčku…

Slovenska in Triglav

Po četrtkovi pošihtni dirki čez Steber Brane, sem šel v soboto ponovno sam v hribe. Malo zato, ker nisem dobil soplezalca, malo zato, ker me rama boli za kej težjega, malo pa tudi zato, ker me je naslednji dan čakala pot na morje in 14 dni direndaja. Ja, zadnje čase mi precej paše biti sam v hribih.

Ko sem izbiral med raznimi grebeni, ki jih še nisem plezal, sem se spomnil, da sploh še nisem bil v kopni Slovenski. Verjetno sem bil že kakih 10x pozimi, ampak poleti pa še nikoli. Odločitev ni bila težka.

Štartam zgodaj in malo otožno pogledujem proti Bavarski pa naprej Skalaški … kjer pridni plezalci že razvijajo vrvi. Hitro napredujem in slabo uro po tem, ko sem se pripeljal v Vrata že plezam vstopno prečko. Mine še dobra ura in že sem ob oknu, nad Slovensko grapo, pod vršno strmo steno. Pa kje je tukaj izstop? Tega dela smeri ne poznam, pozimi sem vedno izstopil po ‘Prevcu’. Vzamem si malo več časa. Ker nimam pasu, štrika, še telefona ne, si ne smem dovoliti kakih izletov v plezanje višje težavnosti. Na koncu naredim edino pametno stvar.. Skico pospravim v nahrbtnik in grem za nosom. Ta me v vsej svoji velikosti ponovno ne razočara. Po najlažjih prehodih hitro najdem veličastno izpostavljeno Frelihovo prečko in po njej pridem v svet, ki ga poznam – izstopno grapo Zimmer-Jahna, kjer sem že hodil letos pozimi.

Ko stopim na pode, se je jutro šele dobro začelo, tudi utrujen nisem nič, zato se odločim še za vrh. Vendar ko pogledam proti direndaju na Kredarici, me veselje mine. Odločim se še za nekaj, kar običajno lezemo pozimi – naskok kar iz S strani, nekje v območju kamina, ki ga je zlezel upokojeni NBA zvezdnik (Joj, Feri me bo spet kregal.. ). Bolj kot ne, sem tu pričakoval šoder, vendar skala je bila presenetljivo dobra, sploh v spodnjem delu, kjer sem plezal desno od ‘Milerja’… Nekoliko me je zamudilo še prečenje snežišča, kjer sem namesto cepina uporabil oster kamen, kmalu pa sem na presenečenje strnjene kolone pohodnikov, izplezal po ploščah malo pod vrhom Triglava. Ura je kazala nekaj minut do 10. Na vrhu sem se dodobra naužil razgledov na okoliške hribe in pestro druščino takšnih … in malo drugačnih planincev, potem pa oddirjal v domov, kjer sem bil ravno pravi čas, da sem ujel kosilo.
Slik tokrat ni, telefon je ostal doma.
Se vidimo čez dva tedna 😉

Vikend za cepine in motike

V soboto sva se z Kristianom odpravila pogledat razmere v Slovensko smer. Iz Vrat sva štartala še v trdi temi, prvi sončni žarki so naju pozdravili šele pri macesnih. Do tu je sneg moker in se mestoma vdira čez kolena. Bele plati so popolnoma kopne, skok pri Bučarjevi steni je vredu zalit za poplezati je samo par metrov. V grapi in v Prevčevem izstopu je sneg pomrznjen in nosi težo. Tu sva izbrala skrajno levo varianto, ki je ponudila še nekaj zabavnega plezanja. Sestop čez prag je bil hiter (dobro uro do vznožja), dosti se da krajšati zaradi zalitih grabnov. Do kosila sva že bila v Ljubljani.

20170401_083620

20170401_101631

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nedelja pa je bila namenjena kopni plezariji. Z Majo sva se odpravila v Klemenčo peč plezat direktno. Gre za zelo platasto smer z malo možnostmi nameščanja varovanja. Najdeš par dobrih dreves, nekaj grmovja in 2 stabilni poki za frenda. Skala je zelo krušljiva in nasuta z šodrom in zemljo. V prečki sva začela pogrešati opremo v obliki motik. Plezala sva nekje v območju direktne, saj sva vseskozi iskala logične in dobre prehode čez gladke platke in grmovje. Zadnji raztežaj, ki pa je ponudil tudi najlepšo plezarijo sva naredila v smeri Vesele nogice, po kateri sva se kasneje tudi spustila pod steno. Vseeno pa je bil prijeten dan na toplem soncu.

20170402_132454

 

Slovenska in Milerjev kamin

Zadnji dan dopusta sva si z Mihatom (AO Idrija) privoščila vzpon za dušo v Slovenski smeri v Steni. Ker sva bila na robu stene že malo čez deseto uro, sva turo podaljšala še s skokom na vrh prek Milerjevega kamina. Razmere so še vedno dobre, stabilno vreme, ki smo ga imeli decembra pa nas obdaruje tudi v januarju.

Glede na razmere je še najbolj neverjetno to, da v Vratih ni bilo skoraj nič ljudi: vodniška naveza v Kratki nemški, solo plezalec v Slovenski, še nekaj ljudi iz Kredarice proti vrhu. Vsi ostali plezalci so bili v ponedeljek očitno v Sinjem slapu. Jup, internet je ku*ba 😉

P.s.: Filmček je prispeval Mihec.

Kratka nemška

Po celem tednu klicanja, pisanja SMSov, mailov in pošiljanja golobov v odročne kraje, se me je naposled usmilil Marjan (oz. njegov šef, ki mu je dal prosto soboto). Tokrat ne sprejemam predlogov in idej… Kratka nemška al pa nič!

Vstaneva zgodaj, v avtu spijeva kavo iz termoske, zagrizeva v klanec in ob 7h sva na vstopu. Lep, mrzel zimski dan. Spodnji del smeri je kopen in samo uro in pol kasneje pijeva čaj ledeno cedevito na nemškem turncu.

Obujeva dereze in pičiva dalje. Ob vstopu v grapo nerodna kloža, dalje razmere top. Kjer je sneg, si lahko miren, da bo držalo. Štrik razvijeva samo za izstopni raztežaj, vse ostalo je šlo brez. Midva pa polne ruzake robe. Ajajajaj… Na robu stene sva še pred poldnevom in zadovoljno odpujsava v dolino na pivo!

img_20161217_093330-768x1024

20161217_093900-576x1024

20161217_095607-576x1024

img_20161217_094853-1024x768

img_20161217_095757-1024x768

img_20161217_095935-768x1024

img_20161217_122643-1024x768

Deviški Triglav

20161127_103654

V nedeljo zelo zgodaj zjutraj smo Jaka, Kristian in jaz pohiteli v Krmo. Jutro v dolini je bilo zelo toplo.
Zaštartali smo s hitrim tempom…verjetno zato, ker smo se zamislili nad življenjem in gledali zgolj par korakov predse, v soju čelk. Ob vseh globokih debatah, smo na odcepu ugotovili, da ni nihče preveril kam moramo it ter smo tako, po pol ure, prišli do Planike.
Nekje na 2100m se začne omembne vreden sneg, torej smo si za prečenje nazaj proti poti do Kredarice že nataknili dereze za poledenel jutranji sneg. Kmalu smo že pili (odlično) kavo na Kredarici. Na poti smo debatirali, kaj lahko pričakujemo od razmer proti vrhu Triglava. Ugibali smo med zelo južnim ali pa napihanim snegom.

20161127_114255

Meteorolog nam je povedal, (in tudi sami smo že od daleč videli) da proti vrhu, od zadnjega sneženja, ni šel še nihče.
Po kratkem zajtrku in kavi smo nato hitro zagrizli v stmino in bili takoj navdušeni nad razmerami. Naleteli smo na kompakten škripavec. Hitro smo napredovali in uživali (kljub napovedani slabši napovedi) v čudovitem vremenu in razgledih. Na vrhu nas je pričakal v ledeni oklep obdan Aljažev stolp.

20161127_105419 Po nekaj fotografijah smo sestopli, na prisojnih legah pa je bil sneg že ojužen.
Sestopili smo prav tako hitro in si na Kredarici privoščili pivo.
Na takšne razmere, vreme in nedotaknjenost na Triglavu res ne naletiš pogosto.
V dolini smo bili hitro, a se nam je ta zelo vlekla.

Veseli smo, da smo se odločli it.Tistim pa, ki ste ostali doma… zares vam je lahko žal.

 

20161127_101614

20161127_101908

Dan v Steni

Našemu Nejcu že lep čas obljubljam Skalaško v Steni, a vedno pride kaj vmes. Pretekli vikend je to uspelo Marjanu, ki se je v soboto zvečer pridružil nedeljski navezi.

Sicer res vstopimo v Skalaško, vendar s ciljem prečiti v Amfiteater in ponoviti Zlatoroga, novo Smer Balažica in Gladkega v Barieri. Na poti iz Skalaške do Amfiteatra smo tu in tam plezali težje od pričakovanega, sploh previsna prečka, v kateri smo našli staro vrvno ograjo na majavih klinih, je bila doživetje samo po sebi.stena1

Ker smo bili pod Zlatorogom kasneje, kot smo želili, hkrati pa je začelo okoli nas vse bolj in vse bližje grmeti, smo se odločili za izstop po Prusik-Szalay, za katerega, jasno, nismo imeli skice, tako da smo tudi tukaj lezli neke variante, ki pa so bile vse po vrsti izredno lepe. Nevihta nas je k sreči obšla, bili pa smo lep čas v oblaku.stena2

V Steni smo tako preživeli cel dan, plezali lepo kombinacijo smeri in čeprav nismo lezli po planu, imeli super turo, ki običajno da plezalcu bogatejšo izkušnjo kot plezanje z nosom globoko v Miheličevi skici.

FOTOGRAFIJE

 

Zajeda in Wisiakova smer

V petek po službi sva se z Nejcem odpravila proti Vršiču in zlezla eno izmed lepotic severne stene NŠG, Smer po zajedi. Vstopila sva že pozno popoldne, zato sva v smeri dodala na gas in 3h kasneje še pred mrakom izstopila iz stene. Na hitro sva pospravila robo in stekla proti avtu, a vseeno za 2 minute zamudila pivo na Petrolu v Kranjski gori.

20160827_131202

Pot sva nadaljevala proti Vratom. Prvotni plan, nočitev v Bivaku pod Luknjo, sva spremenila, ko sva se slišala z Menotom. V bivaku mu je družbo že delalo 9 Čehov. Juhej! Ker sva brez spalk, se odločiva za nočitev v Šlajmerjevem domu, zjutraj pa gasa pod steno. Zlezla sva Wisiakovo smer, bombonček zahodne stene, Meno pa se je s soplezalcem ta dan mudil v Zahodni zajedi.

Bil je izvrsten konec tedna, Nejc pa se je glede na (ne)izkušenost in status tečajnika izkazal za dobrega soplezalca. Za prvo daljšo smer v veliki steni je svoje delo opravil z odliko. Obe smeri sem sicer plezal v vodstvu.

Za razliko od petka, nama tokrat pivo ni ušlo! Za prvo presenečenje je poskrbel Meno, ki nama je po vzponu pred avtom pustil dve piksni Uniona (genialna poteza!), ker je bila žeja po dveh dneh plezanja vseeno prevelika, pa sva z gašenjem nadaljevala še pri Firerju … v Dovjem.

Slike v novi galeriji

Zmaj in Z zajeda

V soboto sva s Tedijem zlezla Zmaja v Ojstrici. Pod steno je še nekaj snega, ampak vstop ni bil problematičen. Plezala sva hitro in tekoče, raztežaje vlekla do konca vrvi in izplezala po dobrih 5 urah. Najtežji raztežaj si je izžrebal Tedi in ga tudi mojstrsko preplezal. Osebno se mi je cug zdel dolg, napet in vreden ocene VII-.

Ker žena razume bolečino alpinista pred odhodom na daljši dopust, mi je dala cel vikend prosto, zato sem plezal tudi v nedeljo. Nekaj lahkotnega in uživaškega sem si mislil … potem pa izbral še eno veliko steno. Z Anžetom sva se odpeljala v Vrata in v Triglavu splezala Z zajedo. Na vstopu je ogromna robna zev, zato sva vstopila precej levo, plezala med steno in snegom ter za prvih 20 višinskih metrov porabila dobro uro. Verjetno sva smer plezala prva letos, temu primerna je tudi naloženost ter pesek v vsaki malo večji šalci. V zadnjih raztežajih pred lažjim svetom je ogromno naloženega kamenja, skal in celo balvanov. No, po najinem obisku je tega nekoliko manj. Vseeno previdno! V izstopnih grapah je še vedno tudi veliko snega, zato sva slednje večinoma obplezala po skali. Za 700m smer sva kljub vsem prigodam potrebovala solidnih 7 ur.

Vremenska napoved