Objave z značko ‘stena’

Slovenska smer in spust za Cmirom

Ker so se nama z Nejcem (spet) zadnji moment podrli plani, sem v soboto s smučmi na hrbtu špricnil v Slovensko smer v Steno. Glede na temperature so bile presenetljivo dobre razmere, seveda pa je potrebno zgodaj vstati in biti hitro čez. Za vrh se mi je vseeno zdelo pretoplo, sem si pa vsaj malo popestril izstop smeri, ki sem ga nadaljeval po levem, kopnem grabnu. V smeri sem bil sam, a ne osamljen – Slovenska je bila danes kar prometna, med plezalci pa kar nekaj znanih frisev. Več v filmčku…

Slovenska in Milerjev kamin

Zadnji dan dopusta sva si z Mihatom (AO Idrija) privoščila vzpon za dušo v Slovenski smeri v Steni. Ker sva bila na robu stene že malo čez deseto uro, sva turo podaljšala še s skokom na vrh prek Milerjevega kamina. Razmere so še vedno dobre, stabilno vreme, ki smo ga imeli decembra pa nas obdaruje tudi v januarju.

Glede na razmere je še najbolj neverjetno to, da v Vratih ni bilo skoraj nič ljudi: vodniška naveza v Kratki nemški, solo plezalec v Slovenski, še nekaj ljudi iz Kredarice proti vrhu. Vsi ostali plezalci so bili v ponedeljek očitno v Sinjem slapu. Jup, internet je ku*ba 😉

P.s.: Filmček je prispeval Mihec.

Kratka nemška

Po celem tednu klicanja, pisanja SMSov, mailov in pošiljanja golobov v odročne kraje, se me je naposled usmilil Marjan (oz. njegov šef, ki mu je dal prosto soboto). Tokrat ne sprejemam predlogov in idej… Kratka nemška al pa nič!

Vstaneva zgodaj, v avtu spijeva kavo iz termoske, zagrizeva v klanec in ob 7h sva na vstopu. Lep, mrzel zimski dan. Spodnji del smeri je kopen in samo uro in pol kasneje pijeva čaj ledeno cedevito na nemškem turncu.

Obujeva dereze in pičiva dalje. Ob vstopu v grapo nerodna kloža, dalje razmere top. Kjer je sneg, si lahko miren, da bo držalo. Štrik razvijeva samo za izstopni raztežaj, vse ostalo je šlo brez. Midva pa polne ruzake robe. Ajajajaj… Na robu stene sva še pred poldnevom in zadovoljno odpujsava v dolino na pivo!

img_20161217_093330-768x1024

20161217_093900-576x1024

20161217_095607-576x1024

img_20161217_094853-1024x768

img_20161217_095757-1024x768

img_20161217_095935-768x1024

img_20161217_122643-1024x768

Dan v Steni

Našemu Nejcu že lep čas obljubljam Skalaško v Steni, a vedno pride kaj vmes. Pretekli vikend je to uspelo Marjanu, ki se je v soboto zvečer pridružil nedeljski navezi.

Sicer res vstopimo v Skalaško, vendar s ciljem prečiti v Amfiteater in ponoviti Zlatoroga, novo Smer Balažica in Gladkega v Barieri. Na poti iz Skalaške do Amfiteatra smo tu in tam plezali težje od pričakovanega, sploh previsna prečka, v kateri smo našli staro vrvno ograjo na majavih klinih, je bila doživetje samo po sebi.stena1

Ker smo bili pod Zlatorogom kasneje, kot smo želili, hkrati pa je začelo okoli nas vse bolj in vse bližje grmeti, smo se odločili za izstop po Prusik-Szalay, za katerega, jasno, nismo imeli skice, tako da smo tudi tukaj lezli neke variante, ki pa so bile vse po vrsti izredno lepe. Nevihta nas je k sreči obšla, bili pa smo lep čas v oblaku.stena2

V Steni smo tako preživeli cel dan, plezali lepo kombinacijo smeri in čeprav nismo lezli po planu, imeli super turo, ki običajno da plezalcu bogatejšo izkušnjo kot plezanje z nosom globoko v Miheličevi skici.

FOTOGRAFIJE

 

Skalaška z Ladjo

Kljub slabi napovedi sva se v nedeljo ob 5h z Anžetom pripeljala v Vrata. Na parkirišču naju tokrat ni pričakalo rožljanje z alpinistično opremo – danes v Steni zagotovo ne bo gneče.

Dve uri kasneje sva nad sodčki negotovo zrla v nebo, brisala dežne kaplje, ki so se nabirale na robu čelad, a se vseeno navezala na vrv in vstopila v smer. Razen njenega vznožja je bila Stena večino dneva v oblaku, vidljivost je bila slaba, zato sva morala biti ves čas pozorna na iskanje pravih prehodov. V lažjih odsekih med Skalaškim in Gorenskim turncem je bilo to še malo težje, zato sva izgubila nekaj časa in večkrat plezala težje kot je od naju zahtevala smer. Na vsake toliko je steno tudi namočilo, vse skupaj pa je le dodalo k resnosti ture.

Ko sva prišla pod Ladjo, se je oblak zasidran v Steno začel počasi umikati. Skala v tem delu je res izvrstna, plezarija prav tako in odvriskala sva proti vrhu cuga. Nad Ladjo sva se razvezala, poplezala do roba in sledil je le še dolg sestop proti Luknji, med katerim se je popolnoma zjasnilo. 14 ur kasneje sva bila ponovno pri avtu, zadovoljna, da sva kljub slabšim razmeram polno izkoristila dan. Steno pa sva imela v nedeljo samo zase.

Slike so v gal Slik tokrat ni!

Vremenska napoved
Zadnji komentarji