Skalaška z Ladjo

Kljub slabi napovedi sva se v nedeljo ob 5h z Anžetom pripeljala v Vrata. Na parkirišču naju tokrat ni pričakalo rožljanje z alpinistično opremo – danes v Steni zagotovo ne bo gneče.

Dve uri kasneje sva nad sodčki negotovo zrla v nebo, brisala dežne kaplje, ki so se nabirale na robu čelad, a se vseeno navezala na vrv in vstopila v smer. Razen njenega vznožja je bila Stena večino dneva v oblaku, vidljivost je bila slaba, zato sva morala biti ves čas pozorna na iskanje pravih prehodov. V lažjih odsekih med Skalaškim in Gorenskim turncem je bilo to še malo težje, zato sva izgubila nekaj časa in večkrat plezala težje kot je od naju zahtevala smer. Na vsake toliko je steno tudi namočilo, vse skupaj pa je le dodalo k resnosti ture.

Ko sva prišla pod Ladjo, se je oblak zasidran v Steno začel počasi umikati. Skala v tem delu je res izvrstna, plezarija prav tako in odvriskala sva proti vrhu cuga. Nad Ladjo sva se razvezala, poplezala do roba in sledil je le še dolg sestop proti Luknji, med katerim se je popolnoma zjasnilo. 14 ur kasneje sva bila ponovno pri avtu, zadovoljna, da sva kljub slabšim razmeram polno izkoristila dan. Steno pa sva imela v nedeljo samo zase.

Slike so v gal Slik tokrat ni!

Odgovori

Vremenska napoved
Zadnji komentarji