Sobotno plezanje na Vršiču

Na četrtkovem ferajnu smo se tri naveze David-Jure, Katja-Mitja in Damjan in jaz, kot tečajnik odločili, da gremo tokrat na Vršič. Z Damjanom sva se dogovorila, da greva plezat Steber ob Kamenkovem kaminu in Pocarsko smer, David in Jure sta šla Kranjsko poč, Katja in Mitja pa Stoletje.

Tako smo se v soboto 06.07.2013 ob 06.00 uri dobili v Tacnu in odrinili na Vršič. Z Damjanom sva šla najprej plezat Steber ob Kamenkovem kaminu in sicer je smer ocenjena na V/IV in dolga 150 m. Dostopa iz Vršiča je približno pol ure. Vstop v smer sva našla brez težav in se pripravila, tako da sva okoli 08.00 ure že vstopila v smer. Damjan me je v tem delu malo posvaril, naj se raje pripravim in si nadenem čelado malo pred steno, zaradi možnega padajočega kamenja, kar je kar dober nasvet. Plezal sem drugi v navezi, tako da je Damjan potegnil vse raztežaje. V prvem raztežaju me je tako kot vedno malo zagrabil strah, ampak že po nekaj metrih plezanja je izginil.

No pa še ena naveza se nama je pridružila, namreč prišla sta še Luka in Teja. Smer je lepa, malo sem premislil samo pri enem detajlu, drugače pa mi je plezanje šlo zelo gladko. Sem se pa naučil, da preveriš res vsak kamen. Namreč v eni izmed zajed se je zagozdil kamen, velik za dve glavi. Ko sem ga prijel se je premaknil in me pošteno prestrašil. Drugače pa je smer navrtana, vmes pa namestiš kakšen zatič ali metulj. Po treh raztežajih in približno dveh urah plezanja sva bila že na vrhu, za nama pa sta priplezala še Luka in Teja. Malo sva pomalcala in se odločila, da greva plezat še Pocarsko smer v Malo Mojstrovko.

Kar sem uspel hitro ugotoviti je, da imam precej strahu pri sestopih, namreč, kjer je večja strmina in grušč, me je strah, da mi bi zdrsnilo. Tako me je Damjan malo usmerjal, kako pravilno stopiti in mi precej olajšal sestop. Pač kilometrina, malo bolj počasi pa bo tudi strah minil. Po slabi uri hoje sva bila že pod steno v Mali Mojstrovki Grebenec in sicer Pocarska smer ocenjena na IV/III-IV, dolga 200 m in okoli 11.00 ure vstopila v smer. Tudi v tej smeri je Damjan potegnil vse raztežaje. Smer je sicer lahka, je pa zelo naložena s kamenjem. Zelo moraš paziti, kaj primeš in kako stopiš, saj je skala zelo krušljiva. Še posebej moraš biti pozoren, če je za tabo še kakšna naveza. Sicer sva bila v smeri sama. Smer je v celoti navrtana, metulji in zatiči so potrebni bolj za rezervo. Tudi v tej smeri sva bila v slabih dveh urah, torej približno ob 13.00 na vrhu, tako da sva se odločila, da narediva še malo za kondicijo in jo mahnila še na Malo Mojstrovko. Kmalu sva bila na vrhu, sva pa hitro obrnila dol, saj je zelo pihalo in počasi se je tudi pripravljalo k dežju. Damjanu je bilo samo žal, da ni vzel padala, saj je bil veter res idealen za polet.

Tako sva pač sestopila, Damjan je bil tako hiter, da je vmes, ko me je čakal še malo odremal in potem tudi odbrzel naprej. Še melišče in že sem bil na Vršiču. Damjan je bil pred menoj, tako da se je z avtom  pripeljal do vrha, prej smo ga pustili malo pod vrhom in ravno, ko sem dajal ruzak v avto, se je ulilo. Damjan pravi, da ko prime kljuko od avta se vedno ulije.
Ostale naveze so že prej zaključile, tako, da smo se dobili v pizzeriji Trucker v Hrušici, vmes sva popila še malo osvežujoče hladne vode na Jasni, nato pa si je Damjan privoščil zasluženo pivo. Okoli 16.00 ure smo se nato odpeljali domov na zaslužen počitek.

2 Komentarjev na “Sobotno plezanje na Vršiču”

Odgovori

Vremenska napoved
Zadnji komentarji