Objave z značko ‘Krma’

Sončni vzhod na Triglavu

DKV v VDV

Z BŠ sva se zapeljala v TNP zlezt DKV v VDV. S smerjo sva opravila BP in sestopila po PP do VD na VP, kjer sva si privoščila 5 DCL. Na poti domov sva zapeljala še na OMV po novih 5 DCL, poslala kolone turistov v 3PM in se odpeljala proti KR.

P.S.: Plezala sva BŠB in JKK (oba AKV). LP!

IMG_20170722_113953_783_resized

IMG_20170722_174213_775_resized

IMG_20170722_172200_069_resized

 

 

Triglavska transverzala (VIDEO)

Ne nasedam pogosto na prvoaprilske šale. Pravzaprav se ne morem spomniti, da sem kdaj nasedel na katero posebej domiselno. Potem pa je prišel idrijski Miha. Ko sva se v ponedeljek dogovarjala za turo prihodnjega vikenda, je dejal, da ima za soboto, 1. aprila, odlično idejo! In jaz sem mu verjel…

K sreči nisem bil edini. Tako se nas je osem optimistov na dan norcev (kako prikladno) zapeljalo v Bohinj z namenom opraviti celotno zimsko triglavsko transverzalo. Štiridnevana tura v osrčju Julijcev? Sliši se super! Ampak v tem ni nobenega pravega trpljenja. Ne, mi jo bomo opravili v dveh dneh! Ha!

1

Smučarski bombonček prvega dne

Lep sončen dan smo pričeli na Voglu. Prva etapa odisejade nas je po 5 urah pripeljala na Komno. Namesto, da bi se odpravili k počitku, smo le pokrpali prve žulje, si privoščili malo daljšo malico in se odpravili proti sedmerim jezerom. Slabe tri ure kasneje smo ob koči ponovno z gorilnikom greli lepilo na razmočenih kožah in krpali zdaj že malo večje žulje. Nič zato, gremo dalje! Dan se je nagibal proti večeru, ko smo krenili proti bivaku na Prehodavcih. Prvi smo na cilj prispeli v izdihljajih dneva, drugi v čistem mraku. Ne, romantika ni poceni!

2

Jutro na Prehodavcih

Naslednji dan, takoj po krpanju zdaj že precej velikih žuljev in pitju kavice brez smetane, cimeta in sladkorja (odpravarski kuhar si je privoščil velik kiks), smo se odpravili proti Hribarici. Jaz, Miha in Mitja se odločimo še za vzpon na Kanjavec, ki ga uspešno presmučamo in se pridružimo ostali skupini pri smuki v Velsko dolino. Sledi vzpon proti Vodnikovem domu ter Bohinjskim vratcam in spust v Krmo. Kredarico smo tokrat izpustili. Uradno zaradi slabše napovedi popoldne. Neuradno, ker je bil dan norcev mimo.

3

Miha pod meglenim vrhom Kanjavca

Šalo na stran. Kljub naporom, neverjetnim razdaljam in višinskim metrom, je bila to ena velika avantura. Dovolj velika, da se na njej šestim članom AO Idrija (Miha, Zlato, Mitja, Mirjam, Metka in Manca) in dvema Vertikalcema (Anže in Jaka) lahko zgodijo številna presenečenja. Od popraskanih dil, uničenih kož, takšnih in drugačnih poškodb, preko odlomljenih klipsen na pancarjih, pa vse do metanja telefona v najlepšega od triglavskih jezer. Kljub vsem pripetljajem, ali pa ravno zaradi njih, sta bila oba dneva polna smeha, anekdot in zabave. Povedano drugače: imeli smo se super!

4

Fantastična smuka v zgornjem delu Krme

Kot pravi pesem v spodnjem filmčku, ki ga je zložil Miha: iz slabih idej se rodijo najboljše zgodbe – in mi jih imamo polno!

 

Debela Peč, Sekločeva smer V

Nekega sončnega dopoldneva sem se na sprehodu po Krmi zagledal v na pogled prijetno debeluško, ki se strmo dviga nad dolino. Čez teden dni me je poklicala k sebi. Na južni strani je Debela Peč poraščena s travami in pohodnikom ter turnim smučarjem ponuja lepe nedeljske izlete. Severna stena nad Krmo pa je rezervirana predvsem za plezalce. Ker se zadnje čase odlično počutim v lažjih smereh četrte in pete stopnje, se zdi smer Jesih – Potočnik prava izbira. Ko o smeri povprašam našega predsednika Jakata, mi ta predlaga, naj se raje preizkusim v Sekločevi smeri, ki jo je pred kratkim plezal s soferajnovci. V Miheličevih Slovenskih stenah piše: “Za plezalca, ki obvlada vsaj peto stopnjo je to zelo priporočljiva tura…”. Na koncu me prepriča dejstvo, da se Sekloča (kakor ji ljubkovalno rečejo) pridruži smeri Jesih – Potočnik ravno tam, kjer te čakajo najlepši raztežaji štiric.

2

Pogled na severno steno Debele Peči, kjer poteka Sekločeva smer

Do pod stene naju z Andrejem (AAO) v dobri uri pripelje lovska pot. Sledi orientacijsko zapleten pristop do gruščnate kotanje, ob vznožju velike zajede, kjer se začne najina smer. Teh 100 višinskih metrov preplezava nekako po svoje. Pod veliko zajedo se naveževa. Prvi raztežaj začnem preveč levo in plezam prvo petico. V drugem raztežaju želi Andrej popraviti mojo napako in pleza preveč desno, kjer tudi diši po petici. V tretjem in četrtem raztežaju sledi napeto in zanimivo plezanje pete stopnje. V šestem raztežaju se sprehodim okoli ovinka navzgor, ter desno po poraščeni polici do stika s smerjo Jesih – Potočnik. Do vrha plezava še štiri lepe raztežaje (III-IV), kjer izbereva levo izstopno varijanto, preko belih s travo prepredenih plati, in se pojaviva na vršnjih mehkih travah.

Ker ne poznava sestopa po grapi, izbereva daljšo a prijetnejšo varijanto po zavarovani Kovinarski poti v Krmo.

Fotke so v galeriji.

 

Vremenska napoved