Objave z značko ‘NŠG’

Pride tako leto…

Malo dežja, malo snega, malo megle, malo vetra … in že smo sredi poletja s precej slabim izkupičkom preplezanih smeri. Kljub vremenskim tegobam in odpovedanim turam, vseeno malo brcamo. Po vikendu na Okrešlju in dveh vmesnih izletih v Paklenico, sva z Menotom obudila staro (ne zamešati z ostarelo!) navezo in med tednom zlezla Šentansko smer v Begunjščici (V+/IV, 150m) ter Vidovo v J steni NŠG (VI+/IV-V, 130m). Slednjo krasi izjemno lep in dobro varovan prvi cug v super skali. Priporočava!

V soboto sva ob relativno slabi napovedi zlezla še Juševo smer (VI/IV-V, 180m) s kompaktnimi in dokaj poceni šesticami ter vršiško klasiko Kamenkov kamin (VI-/IV-V, 150m). S plezanjem sva nadaljevala še v nedeljo, ko so se nama pridružili Blaž, Matevž in Eva. Po Petrol kavici, ki smo jo spili s Tončkom in Milanom (plezala sta v Brani), smo se odpravili proti mokri in megleni JV steni Planjave, kjer smo vstopili v Sobotno smer (V+/IV, 210m), v srednjem delu splezali najtežji cug smeri Sonček (VI+), izstopili pa po smeri Humar-Škarja. Na tem mestu bi pohvalil pripravnika Blaža, ki se ni izkazal zgolj s suverenim plezanjem, ampak tudi z jeklenimi živci, ko je poslušal nerganje in pripombe dveh starih.. khmmm, izkušenih… prdcev iz prvega odstavka.

V nadaljevanju še nekaj slikic, ki naj vam polepšajo čakanje na ponovno vremensko okno, ki ga po možnosti dočakamo še pred avgustom.

Jaka v lepi plati Juševe smeri

Meno prehiteva dež v prvem cugu Vidove (Bombonček! Mislim cug … ne Meno)

Meno v Juševi

 

Blaž v prvem cugu Sobotne

 

Meno v Šentanski smeri

Zajeda in Wisiakova smer

V petek po službi sva se z Nejcem odpravila proti Vršiču in zlezla eno izmed lepotic severne stene NŠG, Smer po zajedi. Vstopila sva že pozno popoldne, zato sva v smeri dodala na gas in 3h kasneje še pred mrakom izstopila iz stene. Na hitro sva pospravila robo in stekla proti avtu, a vseeno za 2 minute zamudila pivo na Petrolu v Kranjski gori.

20160827_131202

Pot sva nadaljevala proti Vratom. Prvotni plan, nočitev v Bivaku pod Luknjo, sva spremenila, ko sva se slišala z Menotom. V bivaku mu je družbo že delalo 9 Čehov. Juhej! Ker sva brez spalk, se odločiva za nočitev v Šlajmerjevem domu, zjutraj pa gasa pod steno. Zlezla sva Wisiakovo smer, bombonček zahodne stene, Meno pa se je s soplezalcem ta dan mudil v Zahodni zajedi.

Bil je izvrsten konec tedna, Nejc pa se je glede na (ne)izkušenost in status tečajnika izkazal za dobrega soplezalca. Za prvo daljšo smer v veliki steni je svoje delo opravil z odliko. Obe smeri sem sicer plezal v vodstvu.

Za razliko od petka, nama tokrat pivo ni ušlo! Za prvo presenečenje je poskrbel Meno, ki nama je po vzponu pred avtom pustil dve piksni Uniona (genialna poteza!), ker je bila žeja po dveh dneh plezanja vseeno prevelika, pa sva z gašenjem nadaljevala še pri Firerju … v Dovjem.

Slike v novi galeriji

Praznični NŠG

Nejcu sem obljubil plezanje katere od klasik v Triglavu, vendar nama je vremenska napoved pokvraila plane. Tako je šla v ponedeljek Marija v nebo, midva pa kar v NŠG.

Zjutraj so nad Vršičem viseli temni oblaki, zato sva se odločila za južno steno. Splezala sva Steber ob Kamenkovem kaminu V/IV,  150m. Ker so tisti oblaki še vedno isto viseli tam gori, sva zaplezala še v Kamenkov kamin VI-/IV-V, 150m. Vmes se je razjasnilo in nisva mogla iti kar domov, tako da sva zlezla še Stoletje, VI-/IV, 180m. Ko sva bila že tretjič na vrhu pa se je na srečo vreme začelo kvariti in sva šla lahko na pir.

Škoda da gre Marička samo enkrat na leto v nebo…

Grande finale dolgega tedna

menoV petek po službi sva z Menotom odhitela na Vršič, kjer sva v steni NŠG splezala smer Grande finale, 250m, VI+/V.

Glede na to, da je smer stara šele 5 let, je očitno dobila že kar lepo število ponovitev, saj sva pričakovala, da bo precej slabše opremljena kot je dejansko bila. Zabijala nisva, kak metulj pa vseeno pride prav.

Skala niha od dobre do malo slabše, v celoti gledano pa je smer lepa, logična in plezljiva.

Popoldne je bilo torej super izkoriščeno, zadovoljstvo pa popolno, ko se je uscalo malo po tem, ko sva se usedla v avto. Spet!

Prvo pivo na pumpi v Kranjski gori in drugo na Jesenicah (3 minute pret deveto!), sta bila le še češnjica na sladki petkovi totici.

 

Kaminska v Mojstrovki in Košir-Brelih v NŠG

IMG_0206

Eno izmed redkih mest, kjer je sneg držal. Vse ostalo je bilo v glavnem za kuliso.

Da bi lažje pregnali nestrpnost pred klubsko fešto v Tonkinem domu, smo se peterica zagrizenih ob sončnem vzhodu zagnali v dve vršiški smeri.

Z Majo sva vstopila v Kaminsko smer Male Mojstrovke. Že med praskanjem po požlejeni skali prvega cuga, nama je postalo jasno, da nama ne bo podarjen niti meter smeri. ‘Saj bo naslednji cug bolje,’ sva se bodrila in šla dalje.

IMG_0222

Vesela kot radio na vrhu smeri

Na boljši cug sva čakala vse do popoldneva, ko je raztežajev preprosto zmanjkalo in sva vesela ter ponosna izplezala na rob stene.

Medtem so v slabih razmerah svojo zgodbo doživljali tudi Marjan, Tedi in Andraž, ki so si izbrali smer Košir-Brelih v NŠG. Plezali so do večera, na žurko pa prišli bogatejši za polno doživeto alpinistično izkušnjo.

Severne stene nad Vršičem

Z Majo J. sva otvorili najino sezono na Vršičem. V soboto, 16.6. sva jo mahnili v Severni raz Male Mojstrovke, ker je bila smer prekratka sva potegnili eno grebensko do vrha. Brankin komentar: “Ampak to ne bi bili vidve, če ne bi šli vsaj malo po svoje.” No ja, sva naredili pa tri dni kasneje eno po “učbeniku” Kranjska poč v NŠG-ju. Maja še na koncu ni naredila ovinka in je zlezla čez na pol zasuto luknjo. Ko sem morala za njo sem si mislila, kako spraviš slona čez šivankino uho. No ja, z malo domišljije se vse da. 🙂

Po nekaj treningih v plezališčih sem si upala iti v petek, 29.6.12, z Jakom K. v Smer po zajedi v NŠG-ju. In je bilo zakon. Ob dveh fotoaparatih, sem uspela posneti samo vstop. Potem je bilo treba pa plezat, pa še plezat. Smer ni nič popustila do vrha. Skala je odlična, mestoma malo mokra in bilo je super!!! Pa saj se ve, Jaka leti. 🙂

Vremenska napoved